Appeal allowed: Tax lien on real estate valid if tax recovery from income/assets attempted first.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se zato r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja, ki jo vodi sodišče, je po 81. čl. Zakona o davčnem postopku dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih dohodkov in terjatev, niti iz njegovega premičnega premoženja. Predstavlja torej le nadaljevanje upravne izvršbe. Upnica je za izterjavo davčnega dolga od dolžnika M.B. uvedla v okviru tega roka postopek prisilne izterjave, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je pri zavarovanju tega dolga v sodnem postopku prekludirana, preuranjen.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnice za zavarovanje njene denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Ugotovilo je, da gre za zavarovanje terjatve, ki jo je upnica imela do družbe M., ta pa je bila izbrisana iz sodnega registra s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 28.11.2002. Upnica bi morala v roku enoletnega prekluzivnega roka sprožiti postopek zoper družbenika M.B., predlog pa je bil v obravnavani zadevi vložen šele 21.6.2004, kar je tudi ob upoštevanju začasnega zadržanja izvrševanja 3. poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je imelo podlago v odločbi Ustavnega sodišča z dne 7.6.2002, prepozno.

Zoper sklep se pritožuje upnica po zakonitem zastopniku. V pritožbi navaja, da je v enoletnem prekluzivnem roku, ki ga določa ZFPPod, uvedla zoper dolžnika M.B. davčni postopek, s tem da mu je izdala dne 11.6.2003 kot družbeniku izbrisane družbe sklep o prisilni izterjavi dolga iz denarnih sredstev na njegovih računih. Po 97. čl. Zakona o davčnem postopku tek zastaranja pravice do izterjave davka ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa. Upnica je sodišču predložila sklep o prisilni izterjavi dolga, torej dokazilo o tem, da je v zakonskem enoletnem roku uvedla upravni postopek zoper družbenika izbrisane družbe. S tem dejanjem je bil tek zastaranja pretrgan, upnica pa je nadaljevala s postopkom zavarovanja pred sodiščem.

Pritožba je utemeljena.

V predlogu za zavarovanje denarne terjatve, vloženem dne 21.6.2004, se je upnica sklicevala na uvedbo upravnega postopka prisilne izterjave dolga iz sredstev M.B.a - družbenika izbrisane družbe M. (davčnega dolžnika) in predlogu tudi priložila sklep o prisilni izterjavi, ki je bil izdan dne 11.6.2003. Če je bil sklep o izbrisu pravne osebe M. d.o.o. objavljen v Uradnem listu RS št. 102/2002 z dne 28.11.2002, do uvedbe postopka prisilne izterjave (dne 11.6.2003) enoletni rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD v zvezi s 5. odst. 27. čl. ZFPPod ni mogel poteči.

Prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja, ki jo vodi sodišče, je po 81. čl. Zakona o davčnem postopku dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih dohodkov in terjatev, niti iz njegovega premičnega premoženja. Predstavlja torej le nadaljevanje upravne izvršbe. Po 82. čl. ZDav (Ur.list RS št. 18/1996) pa lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. Rok, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatev zoper družbenika izbrisane družbe, je materialni prekluzivni rok, po poteku katerega terjatev upnika preneha.

Upnica je za izterjavo davčnega dolga od dolžnika M.B. uvedla v okviru tega roka postopek prisilne izterjave, ki po njenih trditvah še ni končan, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je pri zavarovanju tega dolga v sodnem postopku prekludirana, preuranjen. Prvostopenjsko sodišče zato v upničinih navedbah ni imelo podlage za zavrnitev predloga za zavarovanje njene denarne terjatve zoper dolžnika M. B., zaradi česar je pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.