Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on legal fee payment and installment schedule validity.

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj ta temelji na pravilni oceni premoženjskega stanja pritožnika in njegove družine, kot to določa 5. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 2. odst. 120. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu predlagatelja za oprostitev plačila stroškov postopka. Dovolilo pa mu je obročno plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 3.800,00 SIT in sicer v štirih zaporednih mesečnih obrokih po 950,00 SIT, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 10.11.2004, drugi 10.12.2004, tretji 10.1.2005 in četrti 10.2.2005. V nadaljevanju pa je odločilo o načinu plačila sodnih taks.

Zoper ta sklep se je predlagatelj pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodno takso dolžan plačati tisti, ki je vložil pritožbo, ne pa njegov zakonski partner. Njegova žena takse ne bo plačala, ker jo je vložil on, plačala pa bo takso za pritožbo, ki jo bo vložila sama. Po Zakonu o zakonski zvezi je dolžna zagotavljati le sredstva za njegovo preživljanje, ne pa tudi za plačilo sodnih taks. Sodišče lahko odredi le ustrezno zaporno kazen zaradi nezmožnosti plačila sodnih taks, kar bi bilo sila nenavadno, saj bi bilo s tem dejansko onemogočeno pravno varstvo vseh, ki nimajo možnosti plačila sodnih taks.

Sodišče pač nima te sposobnosti in možnosti, da ga prisili v plačilo te sodne takse, ker teh sredstev nima. Lahko ga prisili le v to, da stori kaznivo dejanje, s katerim bo pridobil ta sredstva. V izreku sklepa je navedeno, da prvi obrok zapade v plačilo 10.11.2004, kar ni mogoče izvršiti, saj jim je izpodbijani sklep bil vročen šele 19.11.2004. Po nikakršnih zakonitostih nima možnosti, da bi čas vrnil v preteklost, torej nazaj na 10.11.2004, zato ni mogoče izvršiti plačila prvega obroka, če pa prvega ni mogoče izvršiti, tudi drugega ni mogoče plačati, ker se vsaka stvar vedno in vselej začne plačevati s prvim obrokom, ne pa z drugim in tretjim.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj ta temelji na pravilni oceni premoženjskega stanja pritožnika in njegove družine, kot to določa 5. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 2. odst. 120. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1. Teh ugotovitev pritožnik v pritožbi ne izpodbija, trdi le, da njegova žena ni dolžna plačati takse za pritožbo, ki jo je vložil on. Predmet obravnave v izpodbijanem sklepu je predlagateljev predlog, ali je ta upravičen do oprostitve plačila sodne takse, ne pa, ali bo takso dolžna plačati njegova žena. Kako se bo sklep o plačilu sodne takse izvršil, če prostovoljno pritožnik sodne takse ne bo plačal, je pa predmet izvršilnega postopka. Nihče od pritožnika ne zahteva, da bi vrnil čas nazaj, ampak, da sodno takso plača, začenši s prvim obrokom in tako naprej. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.