Appeal dismissed; enforcement seizure marking valid despite land registry discrepancies requiring separate correction.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a decision to mark an enforcement seizure on specific commercial properties. The appellant argued that the land registry entry was incorrect because two separate purchased spaces had been merged into one larger unit, leaving the appellant as a co-owner rather than sole owner. The court ruled that the land registry office's decision to mark the seizure was valid as long as it aligned with the enforcement order and existing registry data, leaving any discrepancies between the deed and the current physical state for the appellant to resolve outside this proceeding.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 148.čl. ZZK-1; 2. tč. 3. odst. 161.čl. ZZK-1: The land registry court's decision to mark an enforcement seizure is valid if the entry corresponds to the enforcement order and registry records, even if the underlying property rights require separate correction due to factual changes like property merging.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Zaznamba nepravnomočnosti sklepa in vložena pritožba se izbrišeta.
[JEDRO]
Sklep o izvršbi se zaznamuje pri vseh tistih poslovnih prostorih, na katere je bila izvršba dovoljena. Morebitno neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim bo moral pritožnik urediti izven tega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru z dne 05.06.1997 opr.št. I 23/97 pri nepremičnini, vpisani v vl.št. 1217/56 k.o. K.- oznaka nepremičnine 56 E - na poslovnem prostoru na naslovu C.Z.P. v K., v izmeri 38,33 m2, last dolžnika Z.F. ter pri nepremičnini, vpisani v vl. št. 1217/57 k.o. K.- oznaka nepremičnine 57 E - na istem naslovu pri poslovnem prostoru v izmeri 74,73 m2, last zastavne dolžnice N.M., dovoli zaznamba navedenega sklepa o izvršbi v korist upnika E. d.o.o. A.. Zaznamba izvršbe učinkuje od vpisa hipoteke dne 28.08.2001.
Zoper sklep se pritožuje Z.F.. V pritožbi navaja, da je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom z dne 20.07.2001 po uradni dolžnosti pri nepremičninah, last A. d.o.o. K. na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Kopru z dne 20.07.2001 in na podlagi kupne pogodbe z dne 22.11.1994 dovolilo pri poslovnem prostoru v izmeri 38,33 m2, v načrtu etažne delitve označenem z oznako E 54, vpisanem v podvložek št. 1217/56 k.o. K.- 56 E, na parcelah št. 1398/4 in 1607/1, vknjižbo lastninske pravice nanj, skupaj z vknjiženo zastavno pravico. Pri drugem poslovnem prostoru v izmeri 74,73 m2, v načrtu etažne delitve označenem z oznako E 55, vpisanem v podvložku št. 1217/57 k.o.
K.- 57 E, na parceli št. 1398/4 in 1607/1, pa je opravilo vknjižbo lastninske pravice na N.M.. Oboje je vpisalo s sklepom Dn št. 2417/01. Ta zemljiškoknjižni vpis pa je v celoti napačen, saj ne odgovarja dejanskemu stanju. Družba A.D. je namreč s pritožnikom sklenila kupno pogodbo za poslovni prostor št. 69 v skupni izmeri 38,47 m2, z N.M. pa kupoprodajno pogodbo za poslovni prostor št. 67 v izmeri 38,33 m2 ter za poslovni prostor št. 68 v izmeri 36,26 m2. V fazi gradbene finalizacije objekta sta bila poslovna prostora št. 68 in 69 na željo obeh kupcev povezana in sedaj ta poslovni prostor skupaj meri 74,73 m2 in nosi oznako E 55.
Pritožnik Z.F. je leta 1994 kupil le prostor št. 69, ki torej sedaj v naravi predstavlja 1/2 novo nastalega poslovnega prostora E 55, zato bi moral biti pri tej nepremičnini vpisan kot lastnik do 1/2. Na drugi strani pa je N.M. kupila prostor št. 68, ki v naravi predstavlja 1/2 novo nastalega prostora E 55. Kupoprodajne pogodbe niso vsebovale vseh zemljiškoknjižnih podatkov, potrebnih za prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi, zaradi česar je družba A. po ureditvi in vpisu etažne lastnine za celotni objekt s kupci sklepala anekse o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja.
Tako je s kupcem Z.F. sklenila dne 06.05.2001 aneks, v katerem je ugotovljeno, da na podlagi etažnega načrta stavbe iz leta 1997 poslovni prostor št. 69 ustreza delu poslovnega prostora v skupni izmeri 74,74 m2 in je v etažnem načrtu označen z E 55 in sicer do 1/2. Prodajalec pa je z N.M. sklenil istega dne aneks z vsebino, da je predmet njene kupne pogodbe poslovni prostor št. 67 v izmeri 38,33 m2 z oznako E 54 in poslovni prostor št. 68 v izmeri 74,74 m2 do 1/2. S sklepom pod opr.št. 2417/2001 pa je prišlo do napačnega vpisa lastninske pravice, ki ne ustreza dokumentaciji.
Na željo družbe E.d.o.o. je družba A. tudi izstavila ustrezno izjavo v zvezi s tem. V postopku I 23/97, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep Dn št. 3052/2001, je bil zato izdan nezakonit sklep, to pa ima za posledico tudi nezakonitost sklepa Dn št. 3052/2001.
Pritožba ni utemeljena.
Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče odločilo zgolj o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na poslovne prostore, last Z.F. in N.M.. Gre za vpis po uradni dolžnosti, pri katerem je odločanje zemljiškoknjižnega sodišča omejeno (2.odst. 148.čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Zadošča, da je vpis, ki ga je dovolilo, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in s sklepom o izvršbi. Za pritožnika očitno ni sporno, da je bila izvršba dovoljena na poslovni prostor št. 67 v skupni izmeri 38,33 m2, poslovni prostor št. 68 v izmeri 36,26 m2 in na poslovni prostor št. 69 v izmeri 38,47 m2 (vsi z dodatnim balkonom) v poslovno-trgovskem centru, ki stoji na parcelah št. 1398/4 in 1607/1, kot tudi ne, da so vsi trije poslovni prostori bili predmet zastavne pogodbe. Ker je očitno pri finalizaciji gradnje prišlo do združitve dveh poslovnih prostorov, je izvršilno sodišče z odredbo z dne 26.10.2001 odločilo, da se sklep o izvršbi zaznamuje pri poslovnem prostoru E 54 v izmeri 38,33 m2 (podvložek št. 1217/56) in pri poslovnem prostoru z oznako E 55 v izmeri 74,73 m2 (v podvložku št. 1217/57). Sklep o vpisu z dne 26.10.2001 je skladen z zemljiškoknjižnimi podatki. Pritožnik sicer zatrjuje, da naj bi pri prvem vpisu poslovnih prostorov prišlo do napačnega vpisa lastninske pravice, ker naj ne bi bil on lastnik poslovnega prostora v izmeri 38,33 m2 temveč le solastnik novonastalega prostora v izmeri 74,73 m2. Vendar pa to ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da se sklep o izvršbi zaznamuje pri vseh tistih poslovnih prostorih, na katere je bila izvršba dovoljena. To, za katere poslovne prostore gre, pa očitno tudi za pritožnika ni sporno. Morebitno neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim bo moral pritožnik urediti izven tega postopka.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter odločilo še, da se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in izbris vložene pritožbe (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).