Appeal court allows appeal and remands case where Austrian law determines standing for non-standard entities.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se

razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno

odločanje.

[JEDRO]

Tožeča stranka očitno ni fizična, pa tudi ne pravna oseba.

Po navedbah tožeče stranke gre pri njej za proizvodno

podjetje oz. za vinogradniško posestvo, v vsakem primeru pa

za obliko združevanja, za katero je vprašanje sposobnosti

biti pravdna stranka, treba presojati po avstrijskem pravu,

glede na to, da ima tožeča stranka sedež v Avstriji.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo

tožeče stranke. V obrazložitvi je navedlo, da tožeča stranka

ne more svojega statusa pravdne stranke izkazovati le z

navedbo, da ima po avstrijskem pravu status zasebne firme,

predvsem takrat, ko gre za osebo, ki mora biti zaradi

opravljanja določene dejavnosti evidentirana.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svoji

pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov

in predlagala njegovo razveljavitev. Zatrjuje, da je

odločitev sodišča v nasprotju z določbo 2. odst. 76. čl.

ZPP, ki določa, da se lahko s posebnimi predpisi določa, da

je lahko poleg fizičnih in pravnih oseb pravdna stranka tudi

nekdo drug. Sodišče ne more pogojevati izrecno samo izpisek

iz sodnega registra za dokazilo, da je posamezni subjekt

lahko pravdna stranka. Iz sklepa z dne 30.1.2004 ne izhaja

nalog tožeči stranki, da mora predložiti izpisek iz sodnega

registra. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne

23.2.2004 pojasnila, na podlagi česa tožnik uveljavlja

sposobnost biti pravdna stranka. V skladu z avstrijskim

pravnim redom ima vsako vinogradniško posestvo, t.i.

Berefsbezeichung, lastnost pravdne stranke. Vinogradniško

posestvo je namreč poklicna oznaka subjekta z določenimi

pravicami in obveznostmi in na podlagi tega pred sodišči v

Avstriji tudi vedno lahko nastopa kot stranka. Tudi vsa

dokumentacija, ki jo je tožbi priložila tožeča stranka,

izkazuje, da se vedno navaja subjekt W. F. K., torej je ta

subjekt nosilec pravic in obveznosti in kot tak, tudi

stranka v postopku pred sodiščem. Za izkaz navedenih dejstev

je tožeča stranka predlagala zaslišanje prič in zakonitih

zastopnikov tožeče stranke, to je J. in M. K. Navedeni osebi

bi sodišču natančno pojasnili dejansko in zakonsko podlago,

ki jima v Avstriji daje lastnost in sposobnost biti pravdna

stranka.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

V pravdnem postopku je lahko stranka vsaka fizična in pravna

oseba (1. odst. 76. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP),

posebni predpisi pa določajo, kdo je poleg fizičnih in

pravnih oseb lahko pravdna stranka (2. odst. 76. čl. ZPP).

Skladno s 3. odst. 76. čl. ZPP pa sme pravdno sodišče

izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi in pod pogoji,

ki so tam določeni, priznati lastnost stranke tudi tistim

oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po

1. in 2. odst. 76. čl. ZPP.

Tožeča stranka očitno ni fizična, pa tudi ne pravna oseba.

Po navedbah tožeče stranke gre pri njej za proizvodno

podjetje oz. za vinogradniško posestvo, v vsakem primeru pa

za obliko združevanja, za katero je vprašanje sposobnosti

biti pravdna stranka, treba presojati po avstrijskem pravu,

glede na to, da ima tožeča stranka sedež v Avstriji; Zakon o

mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur.l.RS št.

56/99) namreč v 1. odst. 87. čl. določa, da je za sposobnost

biti stranka in za pravdno sposobnost fizične osebe treba

uporabiti pravo njene države. Glede na to je sodišče prve

stopnje preuranjeno zaključilo, da tožeča stranka nima

sposobnosti biti pravdna stranka oz. od nje zahtevalo, da se

izkaže z izpiskom iz ustreznega registra (pritožba napačno

povzema, da naj bi sodišče od nje zahtevalo izpisek iz

sodnega registra), brez da bi pred tem, na način, ki je

naveden v 12. čl. ZMZPP ugotovilo, ali se po avstrijskem

pravu tožeča stranka vpisuje v register oz. v kakšne druge

evidence.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, pritožbi tožeče stranke

ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.