Court dismisses forced repayment objection, ruling ZGD determines audit obligation for small companies.

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi

in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Za vprašanje, ali je določen gospodarski subjekt zavezan k

revidiranju, je matični predpis ZGD, zato ZPPSL, ki ureja

pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave nad

dolžnikom (1. čl.), ne more tega vprašanja urejati drugače.

Pritožnik navaja, da v skladu z ZGD ni zavezan k revidiranju

računovodskih izkazov, s tem pa smiselno zatrjuje, da gre

pri njem za takšno majhno družbo po določilih ZGD, za katero

obveznost revidiranja ne velja. Če to drži, potem zanj ne bo

veljala obveznost k predložitvi revidiranih listin iz 3. tč.

4. odst. 47. čl. ZPPSL.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo

predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom

in ustavilo postopek. V obrazložitvi je navedlo, da tudi po

dolžniku popravljeni načrt finančne reorganizacije nima vseh

sestavin in prilog iz 47. čl. ZPPSL, ker načrtu niso

predloženi revidirani izkazi za zadnje poslovno leto (za

leto 2003) in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja

(3. točka 4. odst. 47. čl. ZPPSL).

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo in

pritožbenemu sodišču predlagal, da zavrže sklep o zavrnitvi

predloga za začetek postopka prisilne poravnave in s

postopkom prisilne poravnave nadaljuje. Zatrjuje, da so

računovodski izkazi priloženi načrtu finančne reorganizacije

v prilogi 1. V zvezi z revizijo računovodskih izkazov pa

navaja, da je dolžnik v skladu z Zakonom o gospodarskih

družbah (ZGD) majhna družba in zato v vseh letih svojega

poslovanja nikoli ni bila zavezana k revidiranju svojih

računovodskih izkazov. V primerih, ko dolžnik ni zavezan k

revidiranju računovodskih izkazov, se v praksi pojavlja

dilema, ki je rešena v komentarju 47. čl. ZPPSL. Dilema se

pojavi, ker ZPPSL navaja, da mora dolžnik predložiti poleg

zadnje bilance stanja tudi revidirana izkaza poslovnega

izida in finančnega izida in to za zadnje poslovno leto in

za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja. Pooblaščeni

revizor pa lahko v skladu z Mednarodnimi standardi

revidiranja (ki jih mora upoštevati v skladu z Zakonom o

revidiranju), oceni resničnost in poštenost izkaza

poslovnega izida in izkaza finančnega izida v primeru, če

sta bili revidirani bilanci stanja za zadnji dve poslovni

leti. Torej bi moral revidirati računovodske izkaze zadnjega

poslovnega leta ter tekočega poslovnega leta do datuma

zadnje bilance stanja. In v okviru revidiranja računovodskih

izkazov zadnjega poslovnega leta bi moral revizor opraviti

tudi revizijske postopke v zvezi s preverjanjem začetnih

postavk bilance stanja zadnjega poslovnega leta. Šele na

podlagi opravljenih ustreznih revizijskih postopkov

pooblaščeni revizor lahko izda poročilo o revidiranju

računovodskih izkazov obračunskega oz. obračunskih obdobij,

v skladu z ZPPSL. Iz navedenega izhaja, da bi moral

pooblaščeni revizor opraviti revizijske postopke na tri

datume bilance stanja, veliko potrebnih postopkov, ki se

nanašajo na preverjanje napr. zalog in terjatev pa naknadno

niti ni možno opraviti v zadostnem obsegu. Opisana

problematika je obravnavana v komentarju 47. čl. ZPPSL, kjer

je navedeno, da "revizor lahko oceni resničnost in poštenost

teh dveh izkazov (izkaza poslovnega izida in izkaza

finančnega izida) samo, če sta bili revidirani bilanci

stanja za zadnji dve poslovni leti". Zato je navedeno

določbo treba razumeti tako, da mora dolžnik predložiti

revidirani izkaz uspeha in finančnega izida za zadnje

poslovno leto samo, če je bil v obdobju zadnjih dveh

poslovnih let zavezan k revidiranju. Iz enakih razlogov

bosta morala biti izkaz uspeha in izkaz finančnega izida za

tekoče leto revidirana samo, če je bil dolžnik v obdobju

zadnjega poslovnega leta zavezan k revidiranju. Ker dolžnik

v skladu z ZGD ni bil zavezan k revidiranju računovodskih

izkazov, je revizor v skladu s komentarjem ZPPSL, v svoje

poročilo vključil le bilanco stanja na dan 30.8.2004 in

predračunsko bilanco stanja na dan 30.8.2004.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi sodišča prve

stopnje, da ni dolžnik niti v dodatnem roku predložil

popolnega načrta finančne reorganizacije, in sicer ni

predložil revidiranih izkazov za zadnje poslovno leto (za

leto 2003) in za tekoče leto do datuma zadnje bilance

stanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Zakon o prisilni

poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93

s sprem.) res določa, da mora dolžnik predložiti revidiran

izkaz uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto in

za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja. Vendar pa je

treba upoštevati, da gre v obravnavanem primeru za dolžnika,

ki je kapitalska družba, organizirana v skladu z določbami

Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Ta za kapitalske družbe

določa obveznost vodenja poslovnih knjig in obveznost

sestavljanja letnih računovodskih izkazov oz. letnih poročil

(51. čl. ZGD). Zaradi uporabe določb ZGD iz 7. poglavja

"Poslovne knjige in letno poročilo" pa 52. čl. ZGD, na

podlagi tam določenih meril, razvršča družbe na majhne,

srednje in velike. Pri tem pa je v 54. čl. ZGD določena

obveznost revidiranja s strani pristojnega revizorja le za

letna poročila velikih in srednjih družb ter za letna

poročila tistih majhnih družb, s katerih vrednostnimi

papirji se trguje na organiziranem trgu. Za vprašanje, ali

je določen gospodarski subjekt zavezan k revidiranju, je

matični predpis ZGD, zato ZPPSL, ki ureja pogoje za izvedbo

in postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (1. čl.), ne

more tega vprašanja urejati drugače. Pritožnik navaja, da v

skladu z ZGD ni zavezan k revidiranju računovodskih izkazov,

s tem pa smiselno zatrjuje, da gre pri njem za takšno majhno

družbo po določilih ZGD, za katero obveznost revidiranja ne

velja. Če to drži, potem zanj ne bo veljala obveznost k

predložitvi revidiranih listin iz 3. tč. 4. odst. 47. čl.

ZPPSL. Ker pa sodišče prve stopnje v navedeni smeri ni

ugotavljalo dejanskega stanja, je moralo pritožbeno sodišče

pritožbi dolžnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in

zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3.

tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15.

čl. ZPPSL).