Appeal allowed; court ruled first instance failed to justify award amount within statutory range.

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi

in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje se je pri odmeri nagrade upraviteljici

prisilne poravnave sicer pravilno oprlo na določbe Odredbe o

merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem,

upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim

upraviteljem, vendar pa najprej ni določno navedlo, v kakšni

višini znotraj predpisanega razpona nagrade bi bila odmera

utemeljena, poleg tega pa ni navedlo niti, v kakšnem deležu

oz. procentu bi bila primerna glede na 11. čl. odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upraviteljici

prisilne poravnave M. K. Z. za opravljeno delo odmerilo

nagrado v znesku 3.500.000,00 SIT, ki se izplača iz

predujma, ki ga je položil dolžnik. V obrazložitvi je

navedlo, da je takšna nagrada primerna in ustreza merilom iz

Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim

upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in

likvidacijskim upraviteljem.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz vseh

pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Zatrjuje, da ni sodišče z ničemer utemeljilo, zakaj se je

odločilo za skoraj najvišji možni znesek nagrade, saj

3.500.000,00 SIT predstavlja 61 % od najvišje možne osnove.

Sodišče je torej ocenilo, da bi bilo kot osnovo za nagrado

potrebno vzeti najvišji možni znesek, vendar tega ni

utemeljilo. Res je, da je upraviteljica vložila devet

ugovorov zoper prijave upnikov in en ugovor ločitveni

pravici. To pomeni, da je imela izredno malo dela, saj

poznamo prisilne poravnave, kjer se vlaga na desetine (celo

na stotine) ugovorov. To pa je tudi edina konkretna navedba,

ki jo sodišče navaja kot podkrepitev svoje odločitve. Sicer

se le pavšalno sklicuje, da je takšna nagrada primerna in da

je v okviru meril iz 9., 10. in 11. čl. odredbe. Pritožnik

ugotavlja, da je takšno obrazložitev nemogoče preizkusiti,

saj dejansko ne navaja konkretnih razlogov za odločitev.

Sodišče bi moralo najprej sploh povedati, za katero osnovo

se je odločilo (od 1.132.032,00 SIT do 5.660.000,00 SIT) ter

svojo odločitev agrumentirati. Nato bi moralo povedati, za

kakšen odstotek od nagrade se je odločilo (med 50 % in 75 %)

ter ponovno argumentirati svoje stališče.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Odločba sodišča mora biti takšna, da jo je mogoče

preizkusiti; če to ni mogoče, je podana bistvena kršitev

določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o

pravdnem postopku (ZPP), na katero pazi pritožbeno sodišče

po uradni dolžnosti. Uporaba prej navedenega določila ZPP

prihaja v poštev tudi za sklepe, ki jih izda sodišče v

postopku prisilne poravnave nad dolžnikom, saj na njegovo

uporabo napotuje 15. čl. Zakona o prisilni poravnavi,

stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.).

V obravnavanem primeru pa tudi pritožba opozarja, da

izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve

stopnje se je pri odmeri nagrade upraviteljici prisilne

poravnave sicer pravilno oprlo na določbe Odredbe o merilih

za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem

prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Ur.l.RS

št. 16/2002 s sprem. in Sklep o uskladitvi zneskov nagrad za

delo stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne

poravnave - Ur.l.RS št. 56/2004), vendar pa najprej ni

določno navedlo, v kakšni višini znotraj predpisanega

razpona nagrade bi bila odmera utemeljena, poleg tega pa ni

navedlo niti, v kakšnem deležu oz. procentu bi bila primerna

glede na 11. čl. odredbe (upoštevaje okoliščino, da je bil

postopek ustavljen pred sklenitvijo prisilne poravnave).

Glede na to je moralo pritožbeno sodišče že iz teh razlogov

pritožbi dolžnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in

zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3.

tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje upoštevalo,

da je izhodišče za odmero nagrade sicer res višina vseh

prijavljenih terjatev skupaj, vendar pa bo verjetno pomembno

tudi število prijav terjatev (količina vloženega dela je

verjetno premosorazmerna s številom prijav terjatev); ravno

tako bi bilo pomembno tudi trajanje postopka do njegove

ustavitve, ter dejstvo, da bilančna vsota, ki jo je v

obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje, le

nekoliko presega najvišjo bilančno vsoto V. postavke tabele

iz 10. čl. odredbe (pri kateri pa znaša najvišja možna

nagrada 2.264.064,00 SIT).