Creditor's appeal dismissed; execution against new debtor limited to assets existing at transfer time.

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Novi dolžnik je res pravni naslednik prvotnega dolžnika,

vendar je zoper njega možno opraviti izvršbo le s tistimi

izvršilnimi sredstvi, ki se nanašajo nanj.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo

izvršbo zoper dolžnika A. L., ker je ugotovilo, da je ni

mogoče opraviti, saj dolžnik nima računa pri NLB banki.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo iz vseh

pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V

pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje pri

sprejemanju svoje odločitve spregledalo, da je upnik kot

sredstvo izvršbe predlagal med drugim tudi rubež premičnin

dolžnika, in sicer v samem izvršilnem predlogu. Upnik je na

podlagi sklepa sodišča z dne 21.8.2002, s katerim je sodišče

prve stopnje zaradi nadaljevanja postopka z izvršbo na

premičnine, postavilo izvršitelja, plačal predujem v znesku

33.750,00 SIT. Zaradi izbrisa dolžnika C. d.o.o. iz sodnega

registra je kasneje prišlo do prekinitve izvršilnega

postopka ter s tem do prekinitve izvršbe na premičnine

dolžnika. Po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pa se

izvršba na premičnine ni nadaljevala zoper pravnega

naslednika in novega dolžnika L. A. Ker izvršba na

premičnine v teku predmetnega postopka ni bila nikoli

ustavljena, saj upnik tega ni nikoli predlagal, sodišče pa

ni nikoli v tej smeri odločalo, predstavlja sredstvo

izvršbe, ki še "živi". Sodišče bi torej moralo po ustavitvi

izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri banki, izvršilni

postopek nadaljevati z edinim preostalim sredstvom izvršbe,

izvršbo na dolžnikove premičnine. Iz navedenih razlogov so

vse navedbe sodišča netočne in v nasprotju s podatki spisa,

predvsem s sklepom o izvršbi.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba sicer pravilno

opozarja na dejstvo, da je upnik že v predlogu za izvršbo z

dne 9.9.1999 med drugim predlagal tudi izvršbo na premičnine

prvotnega dolžnika, družbe C., podjetje za vzdrževanje

strojne opreme in dvigal, d.o.o., K. (in je bila takšna

izvršba dovoljena s sklepom z dne 29.9.1999), ravno tako pa

tudi na to, da je, s ciljem oprave izvršbe na premičnine

navedenega dolžnika, sodišče prve stopnje že s sklepom z dne

21.8.2002 določilo izvršitelja in upniku naložilo plačilo

predujma v znesku 33.750,00 SIT (ki ga je upnik tudi

plačal). Vendar pa se je vse to nanašalo na prvotnega

dolžnika, družbo C. d.o.o. Ko je sodišče prve stopnje s

sklepom z dne 23.10.2003 nadaljevalo izvršbo zoper pravnega

naslednika družbe C., d.o.o., A. L., je skladno z upnikovim

predlogom, dovolilo le izvršbo na dolžnikova sredstva na

računu pri NLB d.d. Ljubljana (z istim sklepom je zavrnilo

predlog upnika, da se opravi izvršba tudi s prodajo

dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ker je

ugotovilo, da dolžnik ni imetnik takšnih papirjev), ne pa

tudi izvršbe na dolžnikove premičnine, saj ta ni bila

predlagana. Novi dolžnik je res pravni naslednik prvotnega

dolžnika, vendar je zoper njega možno opraviti izvršbo le s

tistimi izvršilnimi sredstvi, ki se nanašajo nanj in ni

mogoče razlogovati, da sredstvo izvršbe (prodaja premičnin),

ki je bilo dovoljeno zoper prvotnega dolžnika, še "živi",

kot to zmotno meni pritožba.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v

zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ),

pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.