Appeal allowed: Court of Appeal quashes first instance ruling for executing non-monetary obligation under ZIZ Art. 15.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

O pritožbenih stroških upnice bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Kadar gre za izvršbo obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti, sodišče ne more upnika pozivati na dopolnitev izvršilnega predloga s primernim izvršilnim sredstvom po 30. členu ZIZ, saj to določilo ureja le sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo kot nepopoln zavrglo.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica. V pritožbi je navedla, da je prvostopno sodišče zmotno zaključilo, da v predmetnem izvršilnem postopku upnica izterjuje denarno terjatev. Izvršba se vodi zaradi izvršitve storitve, h kateri je dolžnik zavezan po izvršilnem naslovu. 2. točka izreka izvršilnega naslova namreč izrecno določa, da je dolžnik dolžan upnici podati pisni dokumentirani obračun, kdaj in koliko denarja je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja za zapadle obveznice in obresti od KDD in SOD in koliko od tega denarja ter kdaj ga je nakazal upnici kot njen četrtinski delež, sicer je upnica pooblaščena vsa ta dejstva ugotoviti po sodnem izvedencu na njegove stroške. Dolžnik tega obračuna ni napravil, zato je možna le predlagana izvršba, ki je v celoti usklajena z izvršilnim naslovom, zaradi česar bi moralo prvostopno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava upničinemu predlogu za izvršbo v celoti ugoditi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba upnice pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje z zavrženjem predloga za izvršbo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz I. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj upnice ne bi smelo pozivati na dopolnitev izvršilnega predloga s primernim sredstvom izvršbe.

30. člen ZIZ, na katerega se je oprlo prvostopno sodišče, namreč določa sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve, v konkretnem primeru pa predmet izvršilnega postopka ni izterjava denarne terjatve. Dolžnik mora upnici v skladu z izvršilnim naslovom predložiti pisni dokumentiran obračun, kar pomeni, da gre za izvršbo obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti, ki jo ureja 17. poglavje ZIZ. Sodišče prve stopnje tudi nima prav, da gre za dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, saj že iz izvršilnega naslova izhaja, da se sicer pooblašča tožnica (v tem postopku upnica), da vsa ta dejstva ugotovi po sodnem izvedencu finančne stroke na toženčeve (dolžnikove) stroške. Gre torej za izvršbo, ki je ureja 225. člen ZIZ, upnica pa je v smislu tega določila predlagala, da dolžnikovo obveznost po izvršilnem naslovu opravi izvedenec finančne stroke, hkrati pa je tudi predlagala, da se založitev predujma zanj naloži dolžniku oziroma izterja iz njegovih denarnih sredstev na računu.

Glede na navedeno sodišče prve stopnje upnice ne bi smelo pozivati k dopolnitvi izvršilnega predloga s primernim izvršilnim sredstvom po 30. členu ZIZ, ker to določilo pri predmetni izvršbi ne pride v poštev, njen predlog pa iz tega razloga ni bil nepopoln, zaradi česar je prekršilo določilo 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, takšna kršitev pa je imela za posledico nepravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožba upnice je tako v celoti utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo temu sodišču v nov postopek, v katerem bo moralo ponovno odločati o upničinem izvršilnem predlogu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Kadar sodišče druge stopnje razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, odločitev o stroških postopka v zvezi s tem pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo (III. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZIZ).