Appeal allowed; mortgage registration on jointly owned property without all owners' consent is invalid.

Pritožbi se ugodi ter izpodbijani sklep tako s p r e m e n i, da se vpis ne opravi.

Dovoli se izbris vpisa opravljenega na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

[JEDRO]

Če je nepremičnina v skupni lastnini, se lahko obremeni le nepremičnina kot celota, kar izhaja že iz splošnih pravil o skupni lastnini, ko idealni delež posameznega skupnega lastnika ni vnaprej določen in zato s stvarjo lahko razpolagajo le vsi skupni lastniki skupaj.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v S. z dne 13.04.2004 dovoli pri nempremičninah udeleženca, kot skupnega lastnika z A.C. iz D., vpisanih v vl.št.477 k.o. D., parc. št.461/4, stanovanjska stavba in dvorišče, zaznamba navedenega sklepa o izvršbi upnika F.I. d.d. N.G., zoper dolžnika S.C., zaradi izterjave 53.066.266,72 SIT s pp in vknjižba hipoteke z zaznambo izvršljivosti terjatve v korist upnika F.I.d.d.N.G. v višini glavnice 53.066.266,72 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.03.2004 dalje do plačila, znesek 1.061.620,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.04.2001 dalje do plačila in izvršilnimi stroški v znesku 129.867,00 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi do plačila in vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe.

Zoper sklep se je udeleženec, S.C., pritožil. Ugovarja temelju izdanega sklepa o izvršbi v celoti, postopek izdaje sklepa ni bil skladen z določbami ZPP in ZIP, podani so vsi pritožbeni razlogi, zato predlaga sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep razveljavi in plačilo stroškov naloži upniku.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tej zemljiškoknjižni zadevi odločilo po uradni dolžnosti. Ker je Okrajno sodišče v S. s sklepom izdanim dne 13.04.2004 dovolilo izvršbo na nepremičnine dolžnika za izterjavo denarne terjatve in se ta izvršba opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, prodajo nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo (167. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe), na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi (1. odst. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V takem primeru, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (88. v zvezi s 87. čl. ZZK-1). Vendar pa mora zemljiškoknjižno sodišče, preden vpis dovoli, presoditi, ali so pogoji za dovolitev vpisa podani. Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih iz 2. do 5. tč. 1.odst. 148.čl. ZZK-1. Med drugim mora presoditi tudi, ali je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen.

Gre za materialnopravno predpostavko za vpis, na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. in 2. odst. 120. čl. ZZK-1 ter 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Ker je, kot izhaja iz 16. čl. ZZK-1, vpis hipoteke mogoč, če je le-ta ustanovljena na nepremičnini kot celoti ali njenem posameznem idealnem deležu, v konkretnem primeru, ko je nepremičnina (kot izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige in kot je vpis tudi predlagan in dovoljen s sklepom prvostopenjskega sodišča) v skupni lastnini, vpisa zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo dovoliti. Če je nepremičnina v skupni lastnini, se namreč lahko obremeni le nepremičnina kot celota, kar izhaja že iz splošnih pravil o skupni lastnini, ko idealni delež posameznega skupnega lastnika ni vnaprej določen in zato s stvarjo lahko razpolagajo le vsi skupni lastniki skupaj, udeleženec v tem zemjiškoknjižnem postopku (enako velja za izvršilni postopek) pa je le eden od skupnih lastnikov. Ker materialnopravne predpostavke za vpis niso izpolnjene, saj vpis glede na stanje zemljiške knjige ni dovoljen (3. tč. 1. odst. 148. čl. ZZK-1), je odločitev, ko je zemljiškoknjižno sodišče vpis dovolilo, materialnopravno napačna. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep tako spremenilo, da se vpis ne opravi ter hkrati dovolilo izbris vpisa opravljenega na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).