Appeal court vacates dismissal for lack of complaint components due to failure to explain deficiencies to unrepresented parties.

Pritožbi se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Če sodišče meni, da tožba ne vsebuje obveznih sestavin po čl. 180 ZPP, mora v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki v sklepu, s katerim tožnika, ki nima pooblaščenca, pozove na popravo oz. dopolnitev tožbe, jasno navesti, zakaj šteje njegovo za nerazumljivo in katere so pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ki sta jo tožnika vložila dne 27. 11. 2003.

Proti takšnemu sklepu sta laično pritožbo vložila tožnika, ker je sodišče zavrglo tožbo, ki je bila vložena pravočasno. V pritožbi sta ponovno smiselno pojasnila vznemirjanje njune lastninske pravice in sicer sta navedla, da je H. lastništvo gozda prepisal na toženca. Tožnika sta povedala J. K. D. F. in K. J., da je gozd njun. Predlagala sta, da drugostopno sodišče določi ponovno sojenje o krivičnem odvzemu zemlje lastniku.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s čl. 180 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožba vsebovati sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga (čl. 105 ZPP), določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera opira tožnik zahtevek in dokaze, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo ter takoimenovano kompetečno dejansko stanje. Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati (čl. 105 ZPP). Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja.

To so obvezne sestavine tožbe. Tožbeni zahtevek mora biti določen subjektivno in objektivno. Subjektivno je določen z natančno opredelitvijo strank, objektivno pa z natančno opredelitvijo pravnega varstva, ki ga tožnik želi (tožbeni predlog). Tožnik mora navesti v tožbi tudi dejstva, na katera opira zahtevek. Navesti mora torej dejansko stanje (historični dogodek), iz katerega pri pravilni uporabi pravnih pravil po njegovem mnenju izvira zatrjevana pravna posledica. Tožnik mora v tožbi navesti tudi dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva.

Navesti mora tudi kompetenčno dejansko stanje, to je okoliščine, ki so pomembne za določitev stvarne in krajevne pristojnosti sodišča (vrednost spornega predmeta in okoliščine, pomembne za določitev krajevne pristojnosti (stalno oz. začasno prebivališče toženca). Tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem po čl. 43 Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) mora vsebovati dejstva, da je lastninska pravica vknjižena na ime toženih strank, glede priposestvovanja pa dejstva o dobroverni in lastniški posesti ter trajanju posesti (10 let ali več).

Predlagani morajo biti ustrezni dokazi, s katerimi se navedena dejstva ugotavljajo. Tožba mora imeti določen zahtevek glede izstavitve zemljiškoknjižne listine primerne za vknjižbo lastninske pravice na tožnika in morebitni zahtevek glede ugotovitve pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem. V tožbi za prenehanje vznemirjanja (negatorna tožba), na podlagi čl. 99 SPZ pa morajo biti postavljene trditve in predloženi dokazi, da je tožnik lastnik oz. domnevni lastnik nepremičnine in da je prišlo do nedopustnega posega toženca v pravico in sicer kakršnekoli oblike motenja razen odvzema stvari.

Vsebovati mora tudi dajatveni zahtevek, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v nepremičnino last tožnika.

Tožnika sta v popravi tožbe z dne 26. 11. 2003, ki jo je sodišče prve stopnje štelo kot novo tožbo zatrjevala, da sta toženca vknjižena kot lastnika parcele 485/II vpisane pri k.o. Breg Zreče (in kot dokaz predložila z.k. izpisek, odločbo geodetske uprave, naznanilni list in delilni načrt), ter da sta to nepremičnino z več kot 20 letno dobroverno posestjo priposestvovala. Navedla sta tudi, da so to nepremičnino 1. avgusta hoteli meriti brez njiju in v dokaz teh dejstev predlagala zaslišanje prič. Tožba obsega tudi določen zahtevek glede izstavitve z.k. listine zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in na prenehanje vznemirjanj. Po mnenju pritožbenega sodišča so navedbe tožnikov v tožbi zadovoljive, sodišče prve stopnje pa je dolžno, kot to določa 285. čl. ZPP, postavljati vprašanja in na drug primeren način skrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.

Če je sodišče prve stopnje menilo, da takšna tožba ne vsebuje obveznih sestavin po čl. 180 ZPP, bi moralo v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki v sklepu, s katerim je tožnika, ki nimata pooblaščenca, pozvalo, naj tožbo popravita in dopolnita, jasno navesti, zakaj je štelo, da je njuna vloga nerazumljiva in katere so pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Čl. 12 ZPP namreč določa, da sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Tožnika nimata odvetnika in sta prava neuki stranki, zato ne zadošča, da so v sklepu na popravo in dopolnitev tožbe le povzete zakonske določbe glede obveznih sestavin tožbe, ampak mora sodišče določno navesti, katera dejstva v tožbi morajo biti določno opredeljena in kateri potrebni dokazi manjkajo.

Prvostopno sodišče sklepa, s katerim je tožnikoma naložilo, da v roku 15 dni popravita in dopolnita tožbo, ni obrazložilo na način, ki je naveden zgoraj, s čemer je kršilo načelo pomoči prava neuki stranki, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (čl. 365/I tč. 3 ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče ponovno preizkusiti tožbo v skladu s čl. 273 ZPP in v primeru, da bo ugotovilo, da je tožba nerazumljiva in nepopolna z ustrezno obrazloženim sklepom pozvati tožnika na njeno popravo oz. dopolnitev.

Izrek o pritožbenih odpade, ker niso bili priglašeni.