Appeal allowed; court voided first instance dismissal due to failure to issue succession continuation order after employee's death.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Sodišče je ravnalo napačno, ko (ob ugotovitvi, kdo so dediči po pokojnem tožencu) ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka in s sklepom dediče pozvalo, da prevzamejo v postopek na strani tožene stranke. Šele po pravnomočnosti tega sklepa bi sodišče postopek lahko nadaljevalo. Sodišče ni imelo nobene pravne podlage za zavrženje tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba tožeče stranke zoper toženo stranko A. F. zavrže.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek nadaljuje proti dedičem tožene stranke, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bil postopek v obravnavanem sporu prekinjen iz razloga, ker je toženec med postopkom umrl. Sodišče je oba dediča po pokojnem tožencu sicer pozvalo, da prevzameta postopek, vendar ker sta dediča v svojih vlogah zapisala, da od postopka odstopata, je sodišče tožbo zavrglo. Taka odločitev je po mnenju tožnika zmotna, saj je že sam poziv dedičem dovolj, da se postopek nadaljuje. Sodišče je zato ravnalo napačno, ko je tožbo zavrglo iz razloga, ker dediča postopka nista bila pripravljena prevzeti. Dedič je zapustnikov univerzalni pravni naslednik in kot tak vstopi tako v pravice, kot v obveznosti zapustnika. Zato ni odvisno od njegove volje, ali želi nadaljevati postopek ali ne, saj sodišče postopek proti dedičem nadaljuje, ne glede na njihovo voljo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da so ti razlogi podani.

Kot izhaja iz listin v spisu, je bil postopek v obravnavanem individualnem delovnem sporu tožeče stranke J. G. zoper toženo stranko A. F., zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, s sklepom sodišča prve stopnje z dne 16.4.2003 prekinjen iz razloga, ker je toženec v teku postopka dne 26.9.1997 umrl. Sodišče je nato iz spisa opr.št. Pd 172/98 ugotovilo, da sta dediča po pokojnem tožencu njegova mati A. P. in njegov brat F. F., vendar kljub temu ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka, temveč je oba dediča z dopisom z dne 18.4.2003 le pozvalo, naj podata izjavi, da kot dediča odstopata od postopka, ki je sprožen zoper tožnika J. G.. Oba dediča sta na poziv sodišča odgovorila in v vlogah z dne 22.4.2003 navedla, da bi moralo sodišče tožbo zoper pokojnega toženca zavreči iz razloga, ker je spor nastal zgolj na osebni in poslovno - interni ravni. Dediča sta tudi sporočila, da postopka ne želita prevzeti oziroma ga nadaljevati. Sodišče je na tej podlagi nato z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke zoper toženo stranko zavrglo.

Taka odločitev sodišča prve stopnje je pravno zmotna. Zakon o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) v 1. odst. 208. člena izrecno določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga, navedenega v 1. točki 205. člena ZPP (če stranka umre ali izgubi pravno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca) nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine ali novi zakoniti zastopniki prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi naj to storijo. Kot izhaja iz listin v spisu, je sodišče prve stopnje postopek v predmetni zadevi zaradi smrti toženca sicer pravilno prekinilo, vendar je ravnalo napačno, ko ob ugotovitvi, kdo so dediči po pokojnem tožencu, ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka in s sklepom dediče pozvalo, da prevzamejo postopek na strani tožene stranke. Šele po pravnomočnosti tega sklepa bi namreč sodišče postopek lahko nadaljevalo in sicer tam, kjer ga je prekinilo. Sodišče vsega tega ni storilo, temveč je tožbo tožeče stranke zavrglo kljub temu, da za tako odločitev ni nobene pravne podlage. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje s takim ravnanjem kršilo določbe procesnega postopka in v posledici tega pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo. Izpodbijani sklep je zato nezakonit.

Zaradi vsega navedenega in ker so pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.