Employer bears all costs in termination of employment disputes regardless of case outcome.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the employee's appeal regarding the allocation of litigation costs, overturning the first-instance ruling that placed the burden on the employee. The employee argued that the employer's summary dismissal ended the employment relationship, entitling them to cost reimbursement. The court ruled that because the case concerned the termination of the employment relationship, the employer must bear all costs irrespective of the procedural result.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih in socialnih sodiščih 22. člen 2. odstavek; Zakon o pravdnem postopku 365. člen 3. odstavek: In disputes regarding the termination of an employment relationship, the employer always bears their own litigation costs, regardless of the outcome of the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se odločitev o stroških postopka (v 2. tč. izreka sodbe) spremeni tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja delavca, zato delodajalec vedno nosi svoje stroške, ne glede na izid postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29.7.2003, ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prnehalo in še traja, kot zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila plače in stroškov postopka (1. tč. izreka). Poleg tega je odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 133.310,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila (2. tč. izreka).
Tožnica se je pritožila zoper odločitev o stroških iz razloga bistvene kršitve postopka po določbi 1. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da ji je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar ji je prenehalo delovno razmerje. V tožbi je postavila zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe, reintegracijo s ponovno vzpostavitvijo delovnega razmerja in plačilo zaostalih denarnih prejemkov. Ker gre za spor iz delovnega razmerja, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano stroškovno odločitev spremeni tako, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da odločitev o stroških v izpodbijanem delu sodbe, ki so bili naloženi tožnici, ni pravilna. Sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne podlage, da je o stroških, ki jih je imela tožena stranka v postopku na prvi stopnji, odločilo v skladu z uspehom strank. Pritožba pravilno opozarja, da je šlo v zadevi za spor o prenehanju delovnega razmerja tožnice. Zato bi moralo sodišče odločiti o stroških tožene stranke v skladu z določbo 2. odst. 22. čl. ZDSS, po kateri v takšnih sporih nosi delodajalec svoje stroške, ne glede na izid postopka.
Zato je pritožbeno sodišče ugodilo tožničini pritožbi in odločitev o stroških v izpodbijanem delu sodbe spremenilo tako, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (3. tč. 365. čl. ZPP).