Enforcement of a judgment without a default period is invalid; court must set the period first.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi razveljavi (prvi odstavek izreka) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (drugi odstavek izreka).

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ne sme dovoliti izvršbe na podlagi sodne odločbe, ki ne vsebuje paricijskega roka, ker takšna odločba še ni izvršljiva, temveč mora rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti najprej določiti v sklepu o izvršbi ter odrediti izvršbo ob pogoju, da dolžnica v roku, ki ga je določilo, ne bo izpolnila svoje obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi ter predlog za odlog izvršbe. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenega razloga. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče oprosti plačila v sklepu navedenega zneska. V pritožbi navaja svoje slabo premoženjsko stanje, in sicer da je upokojenec z malo kmečko pokojnino v višini 46.279,62 SIT, živi pa sam na družinski kmetiji. Zaradi slabega zdravstvenega stanja že šest let ne more kmetovati. Če bo obsojen na plačilo zgoraj navedenega zneska, bo socialno ogrožen.

V nadaljevanju pritožbe opozarja pritožbeno sodišče na mnoge nepravilnosti v kazenskem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov. Pritožba je delno utemeljena. Razlogi, ki jih pritožnik navaja v pritožbi, ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, vendar pa je uradni pritožbeni preiskus (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-ZIZ in 2. odstavek 55. člena ZIZ) pokazal, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi sodne odločbe, ki še ni izvršljiva (3. točka prvega odstavka 55.

člena ZIZ). Obstoj izvršilnega naslova z določeno vsebino oziroma sestavinami je nujna predpostavka za dovoljenost izvršbe. Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Da je neka sodna odločba sploh lahko izvršilni naslov, pa mora biti izvršljiva. V skladu z določbo 19. člena ZIZ je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (paricijski rok).

Sodba Okrajnega sodišča v Škofji Loki, opr. št. K 38/99 z dne 10.6.2002, ne vsebuje paricijskega roka, zato ta tudi še ni mogel preteči. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne sodbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v 2. odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, temveč je dovolilo izvršbo na podlagi sodne odločbe, ki ne vsebuje paricijskega roka in zato še ni izvršljiva.

Gre za ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri ponovnem odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti, ali sodna odločba izpolnjuje pogoj izvršljivosti ter v primeru negativnega odgovora postopati v skladu z določbo 2. odstavka 21.

člena ZIZ. Sodišče prve stopnje naj poleg tega še presodi, ali upnica sploh ima izvršilni naslov tudi za v predlogu za izvršbo zahtevane zakonske zamudne obresti od glavnice 167.175,00 SIT od 10.6.2002 dalje do plačila. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe pa je pravilna in zakonita. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik v predlogu ni niti zatrjeval, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (71.

člen ZIZ). Glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje pritožnika in na njegovo možno socialno ogroženost v primeru plačila dolgovanega zneska pa je pripomniti, da pravnorelevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, niti ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti, pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah (glej komentar k 71. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, GV, letnik 2002). Ker glede na navedeno niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (drugi odstavek izreka) zavrnilo ter v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).