Legislator Case Law & Legislation
VSM sodba Cpg 269/98 ECLI:SI:VSMB:1999:CPG.269.98 AI generated

Court dismisses appeal upholding bill of exchange liability as independent and abstract against prior contract defenses.

Case Number VSM sodba Cpg 269/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering three defendants to pay a significant sum secured by a bill of exchange. The defendants argued that their liability was accessory to the underlying loan contract and sought to introduce defenses from that prior agreement. The court ruled that bill of exchange obligations are independent, unilateral, and abstract, meaning prior contractual disputes cannot be raised against the drawees or endorsers.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o menici; Zakon o pravdnem postopku: The obligation under a bill of exchange is independent, unilateral, and abstract, precluding endorsers from asserting defenses arising from the underlying contract prior to the bill's issuance.

Keywords

AI generated
bill of exchange abstract obligation independent liability accessory defense endorser liability blanket bill procedural appeal

Cited Legislation

AI generated
člen 30 Zakona o menici
Glede zaveze avalistov z obveznosti iz menice, katerih podatki niso vtipkani v blanketu, velja opozoriti, da za veljavno zavezo meničnega poroka zadošča podpis na licu menice ali na alonži, razen če gre za trasanta ali trasatov podpis - člen 30 Zakona o menici.
člen 498 Zakona o pravdnem postopku
člen 368 Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se kot neutemeljena z a v r n e .

Toženci sami trpijo svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Menična obveznost je samostojna (ne pa akcesorna), enostranska in abstraktna, to slednje pomeni, da regresni zavezanci iz menice ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice. Akcesornosti tudi ni.

Za bianco menico, kakršno so toženci (prvotoženec kot trasant, drugo in tretjetoženca pa kot menična poroka), izdali tožnici, zadoščajo podpisi zavezancev na blanketu menice, vse ostale sestavine v njej pa je po pooblastilu za izpolnitev imetnik menice smel vpisati sam.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče je s sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi okrajnega sodišča opr. št. I Ig 1148/95 z dne 11.09.1995, kolikor je z njim vsem trem tožencem naloženo plačilo glavnice 614.622,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.07.1995 dalje ter 17.451,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.09.1995, vse pa v 3 dneh pod izvršbo. Plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 117.907,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.02.1998 dalje je v roku 8 dni pod izvršbo nerazdelno naloženo tožencem.

Citirano sodbo vsi trije toženci izpodbijajo s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo njeno razveljavitev zaradi vnovičnega sojenja na prvi stopnji, od tožnice pa terjajo povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ob pavšalno uveljavljanem pritožbenem razlogu bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s katerim se pritožba sicer ne ukvarja, ob uradnem preizkusu ni bila odkrita nobena tovrstna absolutna procesna kršitev, zato s tem pritožbenim razlogom pritožba ni prodrla.

Ugotovljena dejstva v izpodbijani sodbi so zadoščala za razsojo, ki je tudi pravilna, o pritožbenem nestrinjanju z njo pa pritožbeno sodišče dodaja: Tudi menica dana v zavarovanje dolga se presoja po pravnih pravilih Zakona o menici (Ur. list SFRJ št. 104/46, 16/65, 54/70 in 57/89), enako kot menica zaradi plačila. Menična obveznost je samostojna (ne pa akcesorna), enostranska in abstraktna, to slednje pomeni, da regresni zavezanci iz menice (kot v tej zadevi) ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice. Akcesornosti tudi ni.

Za bianco menico, kakršno so toženci (prvotoženec kot trasant, drugo in tretjetoženca pa kot menična poroka), izdali tožnici, zadoščajo podpisi zavezancev na blanketu menice, vse ostale sestavine v njej pa je po pooblastilu za izpolnitev imetnik menice smel vpisati sam.

Pooblastilo za izpolnitev menice je sicer brez datuma (priloga A3), vendar je izdano skupaj s pogodbo o kratkoročnem posojilu z dne 18.09.1992. Ne gre torej za nikakršno samovoljo imetnika menice, če je v blanket vpisal potrebne sestavine, ki jih mora vsebovati menica, preden se pošlje v vnovčitev.

Višine tožničine terjatve, zavarovane z menico prvostopno sodišče ni bilo dolžno podrobneje ugotavljati, glede na samostojnost in abstraktnost zaveze tožencev, ki je nastala z menico. Niti tega, iz katerega pogodbenega razmerja med strankama menica sploh izvira.

Gotovo pa ne iz pogodbe, ki so jo predložili toženci in je datirana 03.07.1992 (v njej namreč ni govora o zavarovanju posojila z menico), pač pa iz pogodbe z dne 18.09.1992, ki jo je predložila tožnica in vsebuje klavzulo o zavarovanju kredita z dvema menicama.

Zaradi abstraktnosti menične zaveze se prvostopno sodišče ni smelo ukvarjati tudi z višino pogodbenih obresti iz kreditne pogodbe z dne 18.09.1992 z določeno 4-% realno mesečno obrestno mero (ne pa 5 kot zapiše pritožba), ki je visoka za današnje razmere, v času sklenitve pogodbe pa še ni bila oderuška.

Glede zaveze avalistov z obveznosti iz menice, katerih podatki niso vtipkani v blanketu, velja opozoriti, da za veljavno zavezo meničnega poroka zadošča podpis na licu menice ali na alonži, razen če gre za trasanta ali trasatov podpis - člen 30 Zakona o menici. Menična poroka nista podpisala samo čelne strani menice, ampak tudi pisno pooblastilo prejemniku menice za njeno izpolnitev ob zapadlosti. S prerekanjem verodostojnosti menične izjave se poroka nista mogla otresti svoje odgovornosti za plačilo menice.

Tako pritožbi ni uspelo uveljaviti niti preostalih dveh pritožbenih razlogov, zato je izpodbijana odločitev potrjena po členu 368 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ob neuspelem pravnem sredstvu pa tudi pritožbenih stroškov ni bilo mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki.

Določbe starega ZPP so bile v tej odločbi uporabljene po prehodni določbi člena 498 veljavnega ZPP.