Appeal dismissed; court must assess Article 209(1) ZPP reasons for suspension when summons includes an out-of-court inspection.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed and the first-instance ruling confirming the suspension of proceedings was upheld. The appellant argued that the court erred by suspending the case after a summons for a main hearing included an out-of-court inspection, claiming suspension should only occur if no party attends the inspection itself. The court ruled that the primary purpose of the summons was the main hearing, making the inspection merely incidental and not altering the legal basis for suspension under Article 209(1) of the Code of Civil Procedure. Consequently, the first-instance court correctly applied the law by suspending the proceedings due to the appellant's absence from the scheduled hearing.
Legislator headnote
AI generatedArticle 209(1) of the Code of Civil Procedure; Article 216(3) of the Code of Civil Procedure: When a party is summoned for a main hearing that also includes an out-of-court inspection, the court must evaluate whether the grounds for suspending proceedings fall under Article 209(1) regarding the main hearing rather than Article 209(3) regarding the inspection, as the primary purpose of the summons determines the applicable legal standard.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep prve stopnje.
[JEDRO]
V primeru, da je stranka povabljena na narok za glavno obravnavo, je potrebno oceniti razloge za mirovanje postopka po 1. odst. in ne po 3. odst. 209. člena ZPP, čeprav je narok določen tudi zato, da se opravi ogled stvari izven sodne stavbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da postopek miruje od 13.7.1999 dalje.
Tožeča stranka se pritožuje proti navedenemu sklepu, predlaga njegovo razveljavitev in zatrjuje vse pritožbene razloge. Dne 13.7.1999 bi se moral opraviti ogled stanovanjske hiše. Dogovorjeno je bilo, da je zbirno mesto v avli naslovnega sodišča ob 9. uri ter da se takoj za tem oddide na ogled. Pooblaščenec tožeče stranke je imel tega dne ob 8. uri sestanek v družbi O. in na zbirno mesto ni prišel, ob 9.15 uri pa je prišel v stanovanjsko hišo. Tja je čez čas prišel pooblaščenec tožene stranke, ki je povedal, da ogled odpade, ker je on predlagal mirovanje postopka že v avli sodišča, sodišče pa je predlog sprejelo.
Izpodbijani sklep je zato izdan v nasprotju s 3. odst. 216. čl.
takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določili ZPP, ki urejajo ogled. V tem primeru naj bi se torej opravljal ogled pred predsednikom senata in ta bi moral ogled opraviti celo v primeru, če nobena stranka na ogled ne bi prišla.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep o mirovanju postopka, ker so bili podani razlogi iz 1. odst. takrat veljavnega 216. čl.
ZPP. Tožeča stranka namreč ni prišla na narok za glavno obravnavo, tožena stranka pa je utemeljeno predlagala mirovanje postopka. Tožeča stranka je bila na naroku dne 10.6.1999 pravilno obveščena, da bo dne 13.7.1999 narok za glavno obravnavo ob 9. uri, zbirno mesto pa bo v avli sodišča. To je razvidno iz razpravnega zapisnika, ki ga je pooblaščenec tožeče stranke tudi podpisal. Okoliščina, da naj bi bil opravljen tudi ogled izven sodne stavbe, sama po sebi ne spreminja odločilnega dejstva, da je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo. Zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na 3. odst. 216. čl. ZPP. Ta namreč določa, da mirovanje postopka ne nastane, če nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred zaprošenim sodnikom. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo potrebno zavrniti neutemeljeno pritožbo in potrditi izpodbijani sklep prve stopnje (365. čl. ZPP).