Temporary injunction denied in tax enforcement proceedings due to lack of probable claim requirement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of a temporary injunction. The creditor argued that conditions for the injunction were met because a lawsuit was necessary to resolve the disputed relationship, but the court correctly identified that the underlying proceeding was an inquisitorial claim regarding the non-existence of a legal relationship. Since temporary injunctions for securing claims are only applicable in tax enforcement cases where execution is possible, the procedural prerequisites were not satisfied in this non-tax context.
Legislator headnote
AI generatedčlen 267 Zakona o izvršilnem postopku; Temporary injunctions for securing claims are only applicable in tax enforcement proceedings where execution is possible, and thus cannot be granted in inquisitorial proceedings regarding the non-existence of a legal relationship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i pobijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če je predmet začasne odredbe ugotovitvenega značaja, ni izpolnjena predpostavka o verjetnem obstoju terjatve, ki je možen le pri dajatvenem zahtevku.
[OBRAZLOŽITEV]
S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog, da naj se izda začasna odredba, s katero naj se prepove dolžniku, da bi razpolagal z nepremičnino parcelna št..... Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo iz razloga, ker je ugotovilo, da poskuša upnik doseči predlagano zavarovanje v postopku, katerega predmet je ugotovitveni zahtevek.
Zoper sklep se pritožuje upnik, ki uveljavlja zmotno uporabo določb Zakona o izvršilnem postopku. Namreč pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe so podani, ker je tožba potrebna, da se sporno razmerje dokončno razreši.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik utemeljuje verjetnost svoje terjatve zoper dolžnika s trditvami v tožbi, ki jo je vložil zoper dolžnika in v kateri je predmet spora ugotovitev neobstoja pravnega razmerja. Te okolnosti upnik v pritožbi ne pobija. Tako je nesporno, da je upnik vložil zoper dolžnika ugotovitveno tožbo. Ta ugotovitev pa je odločilnega pomena, ki jo je pravilno ocenilo tudi že sodišče prve stopnje. Začasna odredba je namreč v funkciji terjatve, ki je predmet pravde. Za cilj ima, da se prepreči takšne spremembe predmeta obveznosti, da bi se otežila ali obrezuspešila poznejša izvršba.
Izvršba pa je mogoča le pri dajatvenih zahtevkih. To jasno izhaja tudi iz procesnih predpostavk, ki morajo biti podane tako pri začasnih odredbah za zavarovanje denarne terjatve (člen 265 ZIP) kot v zavarovanje nedenarne terjatve (po členu 267 ZIP). Ker tako niso bile podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo upničin predlog za izdajo začasne odredbe. Upnica tako neutemeljeno pobija sklep sodišča prve stopnje, ki ima podlago v zakonu o izvršilnem postopku (predvsem členu 267 ZIP) in zato njena pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče samo pa tudi ni ugotovilo kakšnih uradoma upoštevnih kršitev. Neutemeljeno pritožbo upnice je zato zavrnilo in pobijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).