Court dismisses appeal when creditor fails to provide service address after judicial inquiry under ZPP Art. 148.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of a writ of execution. The creditor argued the court should have proactively sought the debtor's address under Article 148 of the Civil Procedure Act (ZPP), but the court found the creditor had already provided a valid address that simply lacked a resident. Since the creditor ignored the court's specific inquiry to provide a new service address and did not meet the strict timing requirements for alternative service, the court correctly refused to intervene.
Legislator headnote
AI generatedArticle 148 of the Civil Procedure Act (ZPP); Article 14 of the Enforcement Act (ZIP): A court is only obligated to assist a party in discovering a defendant's address if the party cannot find it themselves; if the party fails to respond to a court inquiry to provide a service address, the court is not required to proactively search for it.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne.
[JEDRO]
Sodišče je po 148. členu ZPP dolžno pomagati stranki šele, če stranka sama ne more zvedeti za naslov nasprotnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe v tej zadevi in predlog za izvršbo zavrglo.
Zoper ta sklep se pritožuje upnik po pooblaščenki iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi trdi, da ni bilo razlogov za zavrženje predloga za dovolitev izvršbe, saj bi si moralo sodišče samo na podlagi 148. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP prizadevati pridobiti potrebne podatke o naslovu, na katerem se trenutno nahaja dolžnik od pristojnega upravnega organa ali kako drugače. Upnik je v izvršilnem predlogu navedel stalno bivališče dolžnika, ki je še vedno na istem naslovu. Če se dolžnik na tem naslovu trenutno ne nahaja in če se na tem naslovu ne nahaja tudi kakšen odrasel član njegovega gospodinjstva, bi torej sodišče prve stopnje moralo postopati po 148. členu ZPP. Zato upnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžniku na naslovu, ki ga je v izvršilnem predlogu označil upnik, vloge ni mogoče vročiti, je ravnalo pravilno, ko je po 109. členu ZPP v zvezi s členom 14 ZIP pozvalo upnika, da sporoči sodišču naslov, na katerem mu bo mogoče vročiti vloge, ker bo sicer izvršilni predlog zavrglo. Iz podatkov spisa je razvidno, da upnik na poziv sodišča prve stopnje sploh ni reagiral. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep. Namreč sodišče je po 148. členu ZPP dolžno pomagati stranki, če stranka sama ne more zvedeti za naslov nasprotnika. V konkretni zadevi, ko upnik na poziv sodišča niti reagiral ni, pa sodišče prve stopnje tega po uradni dolžnosti ni bilo dolžno samo iskati. Upnik pa si napačno razlaga tudi določbe o nadomestni vročitvi. Nadomestna vročitev se lahko po določbah ZPP opravi le, če se lahko pričakuje, da bo pošiljka prišla naslovljencu v roke še isti ali naslednji dan.
Če je naslovljenec odsoten dalj časa, tako da se ne bo mogla pošiljka pravočasno vročiti, pogojev za nadomestno vročitev ni. Pritožbeno sodišče je zato v celoti neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380.člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).