Inheritance dispute: waiver in favor of another heir does not constitute renunciation, maintaining heir status and standing.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by two heirs against a first-instance judgment that referred them to separate proceedings. The heirs argued that one of them had renounced inheritance, yet the court found the first-instance judge correctly applied the law. The court ruled that a waiver in favor of a specific heir is legally an assignment of share, not a total renunciation, thereby preserving the heir's status and standing for the referenced proceedings.
Legislator headnote
AI generated136. člen ZD; 138. člen ZD: A waiver of inheritance in favor of a designated heir constitutes a declaration of assignment of the inheritance share and does not amount to a renunciation of inheritance, thus the waiving party remains an heir and passively legitimized for related proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dedič, ki se odpove dedovanju v korist drugega dediča, je še naprej dedič in kot tak pasivno legitimiran za tožbo na ugotovitev obsega zapuščine.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo in zakoniti dedinji ... in ... napotilo na pravdo zoper drugi zakoniti dedinji ... in ..., v kateri bosta dokazovali, da spadajo v zapuščino po pok. ... tudi zlati predmeti, kot so bili našteti na naroku dne 28.11.1989, obenem pa je zakoniti dedinji ...
in ... prav tako napotilo na pravdo zoper ... in ..., v kateri naj bi dokazovali, da spadajo v zapuščino po isti pokojnici tudi denarna sredstva z devizne knjižice pri ... in interne banke ...
Zoper ta sklep se pritožujeta zakoniti dedinji ... in ... v delu, v katerem sta napoteni na pravdo zoper ... in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ter predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da se v izreku izpusti ... in se napotita pritožnici na pravdo glede obsega zapuščine le zoper .. in obratno. V pritožbi navajata, da se je ... odpovedala dedovanju, dedna izjava pa je nepreklicna. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kasnejšo izjavo ..., s katero je le ta prvotno dedno izjavo preklicala. Ker se je tako ... odpovedala dedovanju, za pravdo, na katero je pritožnici sodišče prve stopnje napotilo, ... ni pasivno legitimirana.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene kršitve v postopku, ki bi jo bilo potrebno upoštevati po uradni dolžnosti. Res je sicer, da dedna izjava ni preklicljiva, kar določa 138. člen ZD, vendar pa ni točna trditev pritožnic, da se je ... v konkretnem zapuščinskem postopku dedovanju odpovedala. Kot je razvidno iz njene izjave z dne 17.3.1989 se je dediščini odpovedala v korist .... Po izrečnem določilu 2. odstavka 136. člena ZD pa odpoved v korist določenega dediča ni odpoved dediščini, temveč se šteje za izjavo o odstopu dednega deleža. Ker se tako ... dedovanju ni odpovedala, se še naprej šteje za dediča in je pasivno legitimirana tudi za pravdo, na kakršno je sodišče prve stopnje obe pritožnici napotilo. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.