Appeal allowed: dissolution of company shifts liability to individual shareholders, making it a civil not commercial dispute.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V primeru prenehanja pravne osebe na podlagi 1.odstavka 37.člena ZFPPod je ena od posledic izbrisa po ZFPPod tudi osebna odgovornost delničarjev oziroma družbenikov za obveznosti družbe, saj 4.odstavek 27.člena ZFPPod določa pravno fikcijo (neizpodbitno pravno domnevo), da so delničarji oziroma družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (1.odstavek 394.člena ZGD). Z izbrisom družbe iz sodnega registra pa ni mogoče več govoriti o družbenikih neke družbe, saj družba z izbrisom preneha obstajati. Iz povedanega tako sledi, da v primeru izbrisa družbe po določbah ZFPPod njeni družbeniki odgovarjajo kot fizične osebe in ne kot družbeniki, zaradi česar gre v konkretnem primeru za spor med državo in fizično osebo, ki je civilni in ne gospodarski spor.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v konkretni pravdni zadevi (1. točka izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka). Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi se sklicuje in navaja 4. odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in 1. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah ter v zvezi s tema določbama zaključuje, da po pravnomočnem izbrisu družbe iz sodnega registra status družbenika preneha, zato ne moremo več govoriti o družbenikih neobstoječe družbe.

Tako tudi ne v konkretnem primeru. V obravnavani zadevi gre za denarno terjatev do bivšega družbenika, torej do fizične osebe, zato ne gre za gospodarski spor. Stvarna pristojnost se zato določa le po vrednosti spornega predmeta. Zaradi navedenega predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju izhaja, da je bil dolžnik Č. d.o.o.

Ljubljana leta 1996 izbrisan iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani in z novo firmo in sedežem vpisan v sodnem registru pri Okrožnem sodišču Kranj kot N. d.o.o. Škofja Loka. Ker se družba N. d.o.o. Škofja Loka v zakonsko določenem roku ni uskladila po 1. in 2. odstavku 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, v nadaljevanju ZGD), je bila po uradni dolžnosti brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju (1. in 2. odstavek 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, Uradni list RS, št. 54/99, v nadaljevanju ZFPPod, v zvezi s 3. poglavjem ZFPPod).

V takem primeru gre za prenehanje pravne osebe na podlagi zakona in ena od posledic izbrisa po ZFPPod je tudi osebna odgovornost delničarjev oziroma družbenikov za obveznosti družbe, saj 4. odstavek 27. člena ZFPPod določa pravno fikcijo (neizpodbitno pravno domnevo), da so delničarji oziroma družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (po 1. odstavku 394. člena ZGD). Z izbrisom družbe iz sodnega registra pa ni mogoče več govoriti o družbenikih neke družbe, saj družba z izbrisom preneha obstajati.

Iz vsega povedanega torej sledi, da v primeru izbrisa družbe po določbah ZFPPod njeni družbeniki odgovarjajo kot fizične osebe in ne kot družbeniki, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Glede na to v konkretnem primeru ne more iti za gospodarski spor v smislu 2.odstavka 482.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS; št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), kot je v obrazložitvi svoje odločitve napačno navedlo sodišče prve stopnje, temveč za spor med državo in nekdanjim družbenikom kot fizično osebo. V posledici tega je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti Okrajnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek (3. točka 365.

člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo, je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke pridrži za končno odločbo.