Appeal dismissed; land registry entry requires a specific lawsuit to establish real property rights, not a contractual dispute.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zakon o zemljiški knjigi v 44.členu določa, da se zaznamba dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini ali če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodni postopek o pridobitvi, spremembi oziroma prenehanju stvarne pravice na nepremičnini pa teče le tedaj, kadar tožeča stranka toži na ugotovitev, da je po zakonu ali na podlagi sodne odločbe pridobila tako pravico na nepremičnini oziroma da je ta pravica prenehala. Samo v primeru, da teče tak (ugotovitveni) postopek, so podani pogoji za zaznambo spora iz 1.odstavka 44.člena ZZK, ki ima učinke tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižno pravico po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (45.člen ZZK).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za zaznambo spora opr.št. P 197/2000 v zemljiški knjigi.

Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se njenemu predlogu za zaznambo spora ugodi. Po njenem mnenju je dovolitev zaznambe spora glede na 44.člen Zakona o zemljiški knjigi obligatorna,če pred sodiščem teče spor o pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini. Omenjeni člen namreč določa, da sodišče dovoli zaznambo spora, če pred njim teče predmeten spor. Tožnica je pravočasno in utemeljeno vložila tožbo zaradi pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Glede na to niso obstajali materialnopravni pogoji za zavrnitev njenega predloga. Da je dovolitev zaznambe obligatorna, izhaja tudi iz 45.člena Zakona o zemljiški knjigi.

Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila, da je tožeči stranki zaupala in je podpisala vse, kar je ta spisala. V zvezi s podpisom predpogodbe navaja, da je bila v bistveni zmoti, saj sta se s tožečo stranko dogovorili za nakup parcel št. 1467/11 in 1467/12 in za ustanovitev služnosti na parceli št. 1467/14, nikoli pa se nista dogovorili za prodajo dela parcele št. 1467/14. Slednje bi bilo tudi nelogično, saj ima tožena stranka po tej parceli sama edino možen dostop do svoje hiše. Ne sprejema nobenih očitkov, da je zavajal tožečo stranko, saj je bil zemljiškoknjižni izpisek dvignjen že pred podpisom predpogodbe, konkretno 9.6.1999 in v njem navedeno stanje je bilo tudi vsem poznano, čeprav niti ne gre za neko bistveno vprašanje. Predpogodba je oderuška in gre za čezmerno prikrajšanje. Sam je bil s tem v zvezi izigran. Predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenega razloga, po uradni dolžnosti pa glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2.odstavka 350.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 366.členom ZPP, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa ni storilo nobene postopkovne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, 33/95, ZZK) v 44.členu določa, da se zaznamba dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini ali če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodni postopek o pridobitvi, spremembi oziroma prenehanju stvarne pravice na nepremičnini pa teče le tedaj, kadar tožeča stranka toži na ugotovitev, da je po zakonu ali na podlagi sodne odločbe pridobila tako pravico na nepremičnini oziroma da je ta pravica prenehala. Samo v primeru, da teče tak (ugotovitveni) postopek, so podani pogoji za zaznambo spora iz 1.odstavka 44.člena ZZK, ki ima učinke tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižno pravico po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (45.člen ZZK).

V konkretnem primeru tožeča stranka ne toži na ugotovitev, da je pridobila lastninsko pravico na delu parc.št. 1467/14 k.o. .... po zakonu ali na podlagi sodne odločbe, temveč, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, toži dajatveno za sklenitev glavne pogodbe, ki bo šele temelj za pridobitev njene lastninske pravice, v kolikor bo sklenjena. Njen zahtevek je obligacijski in ne stvarnopravni.

Ker v konkretnem primeru tako ne teče sodni postopek po 1.odstavku 44.člena ZZK, je zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za zaznambo spora, pravilen. Tožeča stranka torej nima prav, ko zatrjuje, da je treba zaznambo spora dovoliti, zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP).

Pravdni stranki sta priglasili tudi pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje je odločilo, da mora vsaka stranka kriti svoje pritožbene stroške, in sicer tožeča stranka zato, ker s pritožbo ni uspela (1.odstavek 154.člena ZPP v zvezi s 1.odstavkom 168.člena ZPP), tožena stranka pa zato, ker odgovor na pritožbo proti sklepu po ZPP ni predviden, kar ima za posledico, da stroški, povezani z njim, niso stroški, potrebni za pravdo (1.odstavek 155.člena ZPP).