Appeal dismissed because a boundary proposal must allege disputed boundaries, not merely lack of markers.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a boundary proposal. The appellant argued that the absence of boundary markers between parcels created a disputed boundary requiring judicial determination, despite continuously occupying the land. The court ruled that the mere absence of markers does not constitute a disputed boundary; a formal allegation of dispute by the opposing party is necessary for such a claim to be valid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o urejanju meja; Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice zaradi določitve meje. To je storilo po tem, ko je ugotovilo, da po navedbah predlagateljice, ki pravi, da med parcelama strank ni mejnikov, to še ni spornost meje.
Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je vložila predlog zaradi ureditve meje, v katerem smiselno zahteva popravo meje, ker naj bi bila le-ta sporna.
Med mejašema ni nikjer mejnikov, meja sama pa je sporna, pri čemer pa predlagateljica to parcelo neprekinjeno uživa vse svoje življenje. V danem primeru torej meje med mejaši ni in je njen potek sporen, pri čemer pa predlagateljica zatrjuje določeno mejo.
Pritožba ni utemeljena.
Ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu predlagateljice, je imelo na razpolago silno skope navedbe, iz katerih ni mogoče napraviti nobenega drugega zaključka, kot da med parcelama ni mejnikov. V predlogu ni nobene trditve, da je meja sporna, ampak le, da predlagateljica svojo parcelo uživa vse svoje življenje in predlaga določitev meje po uživanju. Pri takem položaju je sodišče povsem pravilno odločilo, da če med parcelama ni mejnikov, to še ne pomeni spornost meje. Pritožbeno sodišče k temu le dodaja, da bo meja lahko sporna šele tedaj, ko se bo izkazalo, da je drugačna, kot jo zatrjuje predlagateljica in da ji nasprotna udeleženca tako mejo oporekata. Take trditve pa predlog ne vsebuje, niti ne trditve, da je meja sporna. Tudi sedaj, v pritožbi pravi predlagateljica, da ker v danem primeru meje med mejaši ni, je potek meje sporen, kar pa seveda ne more biti res, pa če tudi predlagateljica zatrjuje določeno mejo.
Niti v pritožbi sedaj ne trdi, da ji nasprotna udeleženca tako mejo osporavata. Sodišče prve stopnje je torej predlog, ki je sicer kot vloga popoln, pravilno zavrglo in pritožbeno sodišče je zato sklep potrdilo, pritožbo pa zavrnilo kot neutemeljeno.