Appeal dismissed; debtor failed to cite valid grounds under ZIZ Art. 55 to stop seizure of movables.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first instance court's decision to continue enforcement via seizure and sale of the debtor's household items. The debtor argued that the wife removed joint property acquired during marriage without consent and requested consideration of her income when calculating alimony. The court ruled that the appeal was procedurally invalid because the debtor did not cite specific grounds under Article 55 of the Enforcement and Security Act that would prevent the new enforcement measure. Consequently, the court held that disputes over property division or alimony amounts must be resolved in separate proceedings, not through objections to enforcement measures.
Legislator headnote
AI generated55. člen ZIZ; 2. odst. 54. člen ZIZ; Dolžnik mora v ugovoru navajati le razloge, ki bi preprečili nadaljnjo izvršbo z rubežem in prodajo premičnih stvari, drugače je ugovor neutemeljen.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V skladu s pravnim poukom in upoštevaje 55. člen ZIZ bi dolžnik v ugovoru moral navajati le take razloge, s katerimi bi lahko preprečil izvršbo, ki se bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nadaljevala z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari. Ugovornih razlogov, ki bi lahko preprečili izvršbo s spremenjenim izvršilnim sredstvom, pa dolžnik sploh ni navajal.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo spremembo izvršilnega sredstva in odločilo, da se izvršba nadaljuje z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, ki jih ima na svojem domu.
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal in navajal, da sta z zakonito zastopnico upnice v času zakonske zveze stanovala skupaj, po razvezi pa se je sam preselil k mami, žena pa s hčerko v drug kraj.Skupno stanovanje zakoncev (kuhinja, spalnica, dnevna soba) je bilo popolnoma opremljeno. Po razvezi sam v to stanovanje ni hodil, žena pa je v tem času popolnoma izpraznila stanovanje, ki sta ga skupaj opremila in odpeljala pralni stroj, štedilnik, hladilnik z zamrzovalnikom, omare in posteljo z nočnimi omaricami, sesalec, televizijski sprejemnik, posteljnino, blazine, prešite odeje, komplet nožev in kavni mlinček. Za to dejanje ni dobila njegovega soglasja, ni ga niti seznanila, da bo odpeljala naštete predmete. Vsi ti predmeti so bili kupljeni v času zakonske zveze. Bivši ženi je povedal, da se strinja s tem, da vse te predmete obdrži pod pogojem, da to upošteva pri njegovem plačevanju preživnine za mladoletno hči.
Ona se s tem ni strinjala, vse je hotela imeti zase in niti ni upoštevala dejstva glede deleža, ki mu pripada pri skupnem premoženju. Prosi, da sodišče upošteva, da je zakonita zastopnica odpeljala pohištvo in belo tehniko, pridobljeno v času trajanja njune zakonske zveze. Tudi sicer misli, da je znesek, ki je naveden v sklepu o izvršbi, glede na njegov osebni dohodek, ki znaša 40.000,00 SIT, previsok. Misli, da bi lahko plačeval največ 11.000,00 SIT mesečno. Ponovno tudi navaja posamezna plačila na račun preživnine, o čemer pa je sodišče prve stopnje že odločilo s sklepom z dne 15.9.1998. Upnica je odgovorila na ugovor in predlagala njegovo zavrnitev.
Navedla je, da gre za ugovor, ki je popolnoma identičen ugovoru zoper sklep o izvršbi, o katerem je sodišče že odločalo. Vztraja pri plačilu razlike preživnine skupaj z obrestmi in stroški. Ostala navajanja v ugovoru niso razlogi za ugovor po 55. členu ZIZ in so v tem postopku brezpredmetna. Za delitev skupnega premoženja bo dolžnik moral sprožiti drug postopek, dogovor o pobotu pa ni dopusten.
Pritožbeno sodišče je odločalo o ugovoru dolžnika proti sklepu, s katerim je sodišče dovolilo spremembo izvršilnega sredstva, kot o pritožbi, ker ga je sodišče prve stopnje štelo kot neutemeljenega (2. odst. 54. člena ter 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Pritožba ni utemeljena.
Že v pravnem pouku izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje dolžnika pravilno opozorilo, da je ugovor zoper izpodbijani sklep dovoljen le zoper novo dovoljeno sredstvo in predmet izvršbe. V skladu s takim pravnim poukom in upoštevaje 55. člen ZIZ bi dolžnik v ugovoru moral navajati le take razloge, s katerimi bi lahko preprečil izvršbo, ki se bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nadaljevala z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari. Izmed v 55. členu ZIZ sicer le primeroma naštetih ugovornih razlogov bi dolžnik lahko uspešno ugovarjal le, da je izvršba dovoljena na stvareh oziroma drugih pravicah, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka). Takega oziroma podobnih ugovornih razlogov, ki bi lahko preprečili izvršbo z spremenjenim izvršilnim sredstvom, pa dolžnik ni navajal. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno dolžnikov ugovor štelo za neutemeljen in ga poslalo v reševanje pritožbenemu sodišču, ki je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ). Vse ostale pritožbene navedbe, ki jih je dolžnik navajal že tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 17.2.1998, pa so neupoštevne, kar v odgovoru na ugovor utemeljeno opozarja tudi upnica. Dolžnik je bil že v sklepu z dne 15.9.1998 pravilno poučen, da bo moral za rešitev problema glede delitve skupnega premoženja sprožiti ustrezen sodni postopek. Isto bo moral storiti, če bo morebiti hotel uveljavljati zahtevek na znižanje preživnine. O njegovi prošnji, da naj sodišče pri izterjavi preživnine upošteva, da je zakonita zastopnica upnice odpeljala predmete, pridobljene v času trajanja zakonske zveze, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, s pobotom ne more prenehati (5. točka 341. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).