Appeal dismissed; interim order cannot secure claim to annul business cooperation agreement in Slovenian civil procedure.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's refusal to grant an interim order. The appellant argued that their claim to annul a business cooperation agreement was not merely declaratory and should be secured by a temporary injunction. The court held that the first-instance court correctly identified the claim as declaratory and determined that no interim measure could effectively secure the annulment of the agreement or prevent the specific acts requested.
Legislator headnote
AI generatedZPP 353. odst. 1; ZPP 365. in 381. člen: Interim orders cannot be granted to secure claims for the annulment of contracts where the underlying judgment cannot be enforced, as the purpose of such orders is to preserve the status quo for enforceable titles.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zahtevka na razveljavitev pogodbe o poslovnem sodelovanju ni mogoče zavarovati z začasno odredbo, po kateri naj bi se v C listu vpisala prepoved posegov v parcelo in na njej zgrajeno stavbo, kot tudi ne z dejansko prepovedjo takega posega.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke na izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Radovljici pri parc. št. 1112/279 k.o. v C listi vknjižila prepoved vsakega posega v prostor in objekt, ki stoji na tej parceli, razen tega pa naj bi sodišče toženi stranki tudi prepovedalo vsakršno poseganje v prostor in objekt, vse do pravnomočnega končanja tega pravdnega postopka.
V svoji pritožbi zoper sklep tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni namreč, da njena tožba ni zgolj ugotovitvena, kot to napačno zaključuje sodišče prve stopnje.
Prvenstveno predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo začasni odredbi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Preizkus zadeve na pritožbeni stopnji v okviru določb 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z njegovim 381. členom pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP in da je tudi materialno pravo pravilno uporabilo, na kar oboje je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje da gre v danem primeru namreč za ugotovitveno tožbo in da obsodilne sodbe, izdane na njeni podlagi ni mogoče izvršiti, kar izključuje izdajo začasne odredbe glede na namen zavarovanja, ki ji ga zakon pripisuje.
To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi, kot je bilo nakazano že zgoraj, tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Svojo odločitev je tudi pravilno pojasnilo, zato bi se na ta način izognilo njihovemu nepotrebnemu ponavljanju. Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje le še dodaja, da v kolikor tožbeni zahtevek meri na razveljavitev pogodbe o sodelovanju z dne 10.4.1998, realizacije le-tega ni mogoče zavarovati s predlagano začasno odredbo in to niti z vknjižbo prepovedi posegov na parc.št. 1112/279 k.o. v C listu, niti s prepovedjo, ki naj bi jo vseboval izrek predlaganega sklepa. Tako se tudi s tega zornega kota izpodbijani sklep pokaže kot pravilen, pritožba tožeče stranke pa kot neutemeljena. Kot tako jo je sodišče druge stopnje tudi zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.