Appeal dismissed; child support fixed by parents' means and child's needs under ZZZDR Art. 79.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (v tč.

V izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Na podlagi določbe 79. člena ZZZDR se določi preživnina v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in potrebami otroka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo med strankama in mld. hčerko dodelilo v vzgojo in varstvo tožnici.

Tožencu je nadalje naložilo, naj za mld. hčerko plačuje od 1.6.1998 dalje preživnino v mesečnem znesku 22.000,00 SIT, medtem ko je višji zahtevek zavrnilo. Nadalje je tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 41.602,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se je v zavrnilnem delu pritožila tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo, da se del preživninskega zahtevka zavrne, čeprav je v obrazložitvi o tem nekaj vendarle napisalo. Ne glede na to pa je sodišče neutemeljeno zavrnilo del preživninskega zahtevka v znesku 3.000,00 SIT. Če potroši tožnica, kot je navedla, 50.000,00 SIT na mesec, potem bi moral prispevati toženec najmanj polovico stroškov preživljanja, to je 25.000,00 SIT. V resnici so tožničini stroški še mnogo večji od tistih, kot jih je navedla, kar je spričo hčerine bolezni nerazumljivo. Zaradi težav v motoričnem razvoju jo mora voziti na različne zdravstvene preglede ne le v Brežicah, ampak tudi v Ljubljano. Sodišče je očitno prezrlo, da se toženec s plačilom preživnine razbremeni vseh obveznosti proti hčerki, saj se zanjo sploh ne zmeni, zaradi česar mora tožnica postoriti še marsikaj, kar je v denarju neizmerljivo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4.6.1999 popravilo izpodbijano sodbo, tako da ta v izreku vsebuje še zavrnilni del.

Pritožbeno sklicevanje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 13. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je s tem brezpredmetno. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo ter za mld. hči pravdnih strank določilo primerno preživnino.

Na podlagi določbe 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. SRS št. 14/89) se določi preživnina v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in potrebami otroka. Pri tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znašajo mesečni stroški za kritje potreb mld. hčerke 50.000,00 SIT. Upoštevalo je tudi vse stroške, ki nastajajo zaradi njenega zdravstvenega stanja, tako tudi prevoze v Ljubljano in Krško, o čemer je tožnica pred sodiščem prve stopnje tudi izpovedala. Zgolj splošna pritožbena navedba, da so stroški v resnici še mnogo večji, kot je o njih izpovedala, ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je del stroškov za preživljanje mld. hčerke krit z otroškim dodatkom v znesku 23.000,00 SIT, ki ga zanjo dobiva tožnica. Nekrita ostane tako še razlika v znesku 27.000,00 SIT. Ta znesek pa je razdelilo med starše, upoštevaje njune dohodke, posebej pa tudi dejstvo, da ima tožnica s skupno hčerko skrb in delo in da je skrb še povečana zaradi hčerkine prizadetosti. Zato je tudi v tem delu treba pritožbene navedbe zavrniti. Toženec mora tako prispevati k preživljanju hčerke 22.000,00 SIT, tožnica pa 5.000,00 SIT, kar je ob ugotovljenem dejanskem stanju primerno in pravično razmerje v korist tožnice tudi po oceni sodišča druge stopnje.

Zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določbe 368. člena ZPP.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št.

4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.