Appeal dismissed; court confirmed first instance valuation of property upon enforcement order becoming final.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal and confirmed the first instance court's determination of the property's market value. The debtor argued the creditor failed to account for partial repayments made prior to the valuation date. The court ruled that the valuation must be based on the property's market value at the time the enforcement order became legally binding, as mandated by the relevant enforcement law.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 365. čl. ZPP; 15. čl. ZIZ; Upon an enforcement order becoming final, the court must determine the property's value based on expert appraisal and market conditions at that specific time, disregarding prior partial repayments unless they affect the debt amount.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca s sklepom ugotovi tržno vrednost dolžnikove nepremičnine.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vrednost nepremičnine, vpisane pri vl.št.1001 k.o., last dolžnika, na dan 7.12.1997, določilo na znesek 21,787.262,00 SIT. V tej izvršilni zadevi je bila namreč z že pravnomočnim sklepom o izvršbi sodišča prve stopnje dovoljena izvršba na navedeno dolžnikovo nepremičnino za poravnavo upnikove terjatve.
Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik, ki v pritožbi navaja, da upnik ni upošteval vračila posojila oziroma obresti polnega zneska, katerega mu je vrnil. Tožniku je vrnil 908 DEM do konca leta 1994 ter nato še 12.11.1997 120.000,00 SIT, 14.11.1997 170,00 SIT in 23.12.1997 390.000,00 SIT, po srednjem tečaju je tako vrnil upniku 8.300,00 DEM in ne le 7.500,00 DEM.
Pritožbeno sodišče, ki je to izvršilno zadevo prejelo v pritožbeno reševanje iz nerazumljivih razlogov šele 30.9.1999, uvodoma ugotavlja, da dolžnik v svoji pritožbi vsebinsko sploh ne oporeka pravilnosti izpodbijanega sklepa, temveč navaja stvari, ki z izpodbijanim sklepom nimajo prav nobene zveze. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru določbe 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po tej določbi mora namreč pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti, če sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane odločbe ni storilo kakšne absolutne procesne kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP ali kršitve materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje nobene take kršitve ni storilo in da je izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit, saj je v skladu z določbo takrat veljavnega 153. čl. ZIP, po kateri sodišče ugotovi vrednost nepremičnine, ko postane sklep o izvršbi pravnomočen. Vrednost nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve izvedencev in na podlagi drugih dejstev o njeni tržni ceni na dan cenitve. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi cenitve izvedenca, ki je tržno vrednost dolžnikove nepremičnine, to je stanovanjske hiše, ocenil na znesek, kot ga je sodišče prve stopnje navedlo v izreku izpodbijanega sklepa.
Dolžniku v pojasnilo pritožbeno sodišče še dodaja, da bo v nadaljnjem teku tega izvršilnega postopka sodišča prve stopnje ugotovilo, koliko je dolžnik upniku že vrnil in koliko mu še dolguje.
Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in v skladu z določbo 2. tč.
380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ neutemeljeno dolžnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.