Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 2063/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.2063.99 AI generated

Appeal dismissed; judgment based on admission upheld absent procedural violations or duress. Appeal limited to procedural breaches or duress claims.

Case Number VSL sodba II Cp 2063/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court dismissed the appeal against a judgment rendered solely on the defendant's admission of liability. The defendant argued he did not fully understand the admission's consequences and claimed the vehicle owner should share responsibility, but offered no evidence of procedural violations or coercion. The court ruled that appeals against admission-based judgments are strictly limited to cases involving fundamental procedural breaches or statements made under duress, thereby upholding the original decision.

Legislator headnote

AI generated

3. odst. 338. člena ZPP; Appeals against judgments based on admission are limited to cases where procedural rules were substantially violated or the admission was made under duress or mistake.

Keywords

AI generated
admission of claim judgment based on admission procedural violations duress and coercion limited appeal grounds ZPP article 338 second instance review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izpodbijati le omejeno in sicer samo, če so bistveno kršene določbe pravdnega postopka ali če je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (3. odst. 338. člena ZPP). Zato pritožnik ne more uveljavljati pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. To pomeni, da toženec s trditvijo, da avto ni njegov in pravnim naziranjem, da to pomeni soodgovornost lastnika avtomobila, sodbe ne more izpodbiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Zavarovalnica T. je L. K. izplačala 3,500.000,00 SIT odškodnine za negmotno škodo, ki ji jo je povzročil toženec in ji povrnila 277.362,00 SIT pravdnih stroškov. Ker je toženec škodo povzročil z nezavarovanim vozilom, je od njega zahtevala povrnitev obeh navedenih zneskov. Na naroku za glavno obravnavo je toženec tožbeni zahtevek pripoznal, sodišče pa je zato izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero ga je zavezalo tožeči stranki plačati 3,377.362,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.3.1998 do plačila ter ji povrniti 124.851,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.9.199 do plačila, vse v roku 15 dni in pod pretnjo izvršbe.

Toženec takšno sodbo izpodbija s pravočasno pritožbo. Trdi, da se sodišče ni prepričalo, ali tožbeni zahtevek res pripoznava; je prava neuka stranka ter pomena in posledic pripoznave ni razumel. Sicer pa zahtevka sploh ni pripoznal, ampak je samo na vprašanje sodnice, ali je vedel, da je vozilo, s katerim je povzročil prometno nesrečo, odgovoril, da je v postopku pri sodniku za prekrške zvedel, da avto ni bil registriran. Sodišče toženca sploh ni zaslišalo, zato o zadevi ni imel možnosti povedati vsega; dejansko stanje zaradi tega ni bilo popolno ugotovljeno. Ker toženec ni lastnik avtomobila, ampak mu ga je v uporabo dal šef, bi morala za škodo odgovarjati oba in je sodba pravno napačna. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izpodbijati le omejeno in sicer samo, če so bistveno kršene določbe pravdnega postopka ali če je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (3. odst. 338. člena ZPP). Zato pritožnik ne more uveljavljati pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. To pomeni, da toženec s trditvijo, da avto ni njegov in pravnim naziranjem, da to pomeni soodgovornost lastnika avtomobila, sodbe ne more izpodbiti.

Drugostopno sodišče ni ugotovilo nobene od bistvenih kršitev pravil postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP; trditev, da izjave o pripoznavi zahtevka ni podal, je neutemeljena, saj iz zapisnika o glavni obravnavi, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej navaja, izhaja, da izjava je bila podana, o nasprotnem pa ni ponudil nobenega dokaza. Nasprotno - v nadaljevanju trdi, da ni razumel njenega pomena in smiselno uveljavlja zmoto, vendar tudi za to trditev dokazov ni predlagal.

Pritožba je zato neutemeljena ter jo je bilo kot tako zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. čl. ZPP).