Appeal dismissed because first-instance detention order became final, confirming sufficient grounds for arrest warrant.
Legislator summary
AI generatedThe appeal filed by the defendant and his lawyer against the extension of pre-trial detention was rejected as unfounded. The first-instance court had already issued a final decision confirming the existence of reasonable suspicion of drug trafficking, which served as the legal basis for the detention order. The appellate court upheld this conclusion, noting that the defendant's new claims regarding lottery winnings and family difficulties did not alter the established risk of reoffending.
Legislator headnote
AI generatedArticle 201 paragraph 3 of the Criminal Procedure Act; Article 196 paragraph 1 of the Criminal Code: Once a decision establishing reasonable suspicion becomes final, the court is not required to re-examine the factual basis for that suspicion when considering the extension of pre-trial detention, provided the circumstances indicating the risk of reoffending remain unchanged.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi obd. B.V. in njegovega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.
[JEDRO]
Že zato, ker je sklep o preiskavi postal pravnomočen, ni utemeljena pritožba zagovornika, ki uveljavlja, da sodišče prve stopnje v sklepu o podaljšanju pripora ni navedlo razlogov o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet zahteve za preiskavo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje iz razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP za 15 dni, do vključno 28.10.1999, podaljšal pripor zoper obd. B.V..
Zoper sklep sta se pritožila obdolženec in zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagata razveljavitev sklepa.
Pritožbi nista utemeljeni.
Iz podatkov spisa izhaja, da je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom z dne 13.10.1999, opr.št. ..., zavrnil pritožbo zagovornika obd. B.V. zoper sklep o uvedbi preiskave. Sklep je s tem postal pravnomočen in je tako potrjen utemeljen sum, da je obdolženec storil v sklepu opisano kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po I. odst. 196. čl. KZ, ker naj bi v času od 15.6.1999 do 13.9.1999 trem osebam prodal skupno 186,8 gr heroina. Že dežurni preiskovalni sodnik je ugotovil, da teža in okoliščine kaznivega dejanja, katerega je obtoženec utemeljeno osumljen, kažejo na nevarnost, da bi tovrstna kazniva dejanja ponavljal, senat sodišča prve stopnje pa je ocenil pravilno, da se okoliščine, ki kažejo na obstoj pripornega razloga niso spremenile. S tako oceno pa se senat sodišča druge stopnje strinja. Dejstvo, da naj bi obdolženec v relativno kratkem času kar trem osebam prodal heroin, v dveh primerih v takšni količini, ki kaže na to, da sta kupca nabavljala heroin zato, da bi ga preprodala naprej, utemeljeno kaže na sum, da se je obdolženec v tolikšnem obsegu ukvarjal s prometom z nevarnim mamilom heroin, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti tovrstna kazniva dejanja, s katerim se nedvomno ogroža varnost ljudi, ponavljal. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je zato pripor kot skrajno sredstvo neogibno potreben, zato da bi se preprečila nevarnost ponavljanja.
Zagovornik pa izpodbija le ugotovitev senata sodišča prve stopnje o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Po oceni sodišča druge stopnje je senat sodišča prve stopnje navedel ustrezne razloge za svojo ugotovitev o obstoju suma s tem, ko je sklep o uvedbi preiskave postal pravnomočen pa je obstoj takega suma v tej fazi postopka tudi potrjen s pravnomočnim sklepom.
Obdolženec pa z zatrjevanjem, da je pred kratkim zadel večjo vsoto denarja na nemškem lotu in opisovanjem težkih razmer v svoji družini, ne more izpodbiti pravilnih ugotovitev senata sodišča prve stopnje o obstoju razlogov za pripor. Senat sodišča druge stopnje je zato obe pritožbi zavrnil kot neutemeljeni.