Appeal dismissed; enforcement application split into rejected enforcement and transferred debt collection suit.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: 1)Predlog za izvršbo se v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (2. točka izreka), zavrne. 2) V ostalem delu, to je glede naložitve in stroškov postopka (1. in 3. točka izreka), pa se predlog za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga in se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Od začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 144.725,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 29.8.2000 začelo zoper njega postopek prisilne poravnave, ki se vodi pod opr. št. St 145/2000. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.11.2000 izvršbo prekinilo iz razloga po 2. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ter ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53.

čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55.

čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je upnik predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v obravnavani zadevi vložil dne 12.4.2000. Zoper dolžnika se je dne 29.8.2000 začel postopek prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. St 145/2000. Iz vsega povedanega izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, sodišče pa je o tem predlogu odločalo po začetku postopka prisilne poravnave (s sklepom o izvršbi z dne 5.9.2000).

V 36. členu ZPPSL je določeno, da od začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebuje dajatveni in dovolitveni zahtevek. Prepoved iz 1. odst. 36. čl. ZPPSL se nanaša samo na dovolitveni del zahtevka, ne pa tudi na dajatveni, ki ga mora sodišče obravnavati. Zato upnik po začetku prisilne poravnave nad dolžnikom ne more več predlagati dovolitve izvršbe, lahko pa vloži tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga (431.

čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ki vsebinsko ustreza predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na obči seji dne 16.6.1998, objavljeno v:

Pravna mnenja 1/98, str. 18 - z obrazložitvijo). Ugovor, da zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni možno dovoliti izvršbe, smiselno uveljavlja tudi dolžnik. Glede na vse povedano je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabilo določbe materialnega in procesnega prava ter sprejelo napačno odločitev, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovoru ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka. Ob tem sodišče druge stopnje zgolj pripominja, da se sklep o prekinitvi z dne 14.11.2000 nanaša samo na postopek izvršbe, medtem ko na prihodnji pravdni postopek ta sklep iz že navedenih razlogov ne učinkuje.