Appeal dismissed; court held no procedural violation when denying postponement request without explicit notice.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim. 2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Zaradi odsotnosti obeh pravdnih strank na dveh zaporedno razpisanih narokih za glavno obravnavo je prvostopno sodišče izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ... z dne ... v 1. in 3. tč. izreka razveljavilo. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo in odločanje. Prvostopnemu sodišču očita kršitev določb ZPP, ker tožeče stranke ni obvestilo, da obravnava, razpisana za dne 7.6.1999, na njeno prošnjo ne bo preložena.

Zadnji narok za glavno obravnavo pa je tožeča stranka zamudila za dve minuti in šele tedaj je bila seznanjena, da sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za preložitev obravnave. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Po 116. čl. ZPP sodišče lahko preloži narok, če so zato upravičeni razlogi. Zakaj prvostopno sodišče prošnji tožeče stranke za preložitev naroka ni ugodilo, je dovolj izčrpno obrazložilo v izpodbijanem sklepu. Razlogov prvostopnega sodišča tožeča stranka v pritožbi niti ne izpodbija. Očita pa prvostopnemu sodišču bistveno postopkovno kršitev, ker je o svoji odločitvi ni seznanilo.

Prošnja za preložitev naroka po vsebini pomeni prošnjo za preklic že razpisanega naroka in razpis novega naroka. Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim.

2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Sodišče novega naroka za glavno obravnavo ni razpisalo, kot izhaja iz spisovnih podatkov, zato, ker bi ugodilo tožničinemu predlogu za preložitev naroka, pač pa zato, ker nobena od pravdnih strank na narok dne 7.6.1999 ni pristopila (prim.

2. odst. 499. čl. ZPP). Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve. Ker pa tudi na narok dne 9.7.1999 ni pristopila nobena pravdna stranka, je sodišče imelo podlago za izdajo sklepa o presumiranem umiku tožbe v 2. odst. 499. čl. ZPP. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog se je torej izkazal za neutemeljenega. Ker prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354.

čl. ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. in 381. čl. ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. list RS št. 26/99).