Appeal dismissed; court held no procedural violation when denying postponement request without explicit notice.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, confirming the first-instance court's decision to reject the plaintiff's request for a postponed hearing. The plaintiff argued that the court violated procedural rules by failing to explicitly notify her that her request for a rescheduled hearing was denied, leaving her unaware of the cancellation of the original date. The appellate court ruled that while a postponement requires explicit notification, a denial does not mandate such notice, and the court's failure to inform the plaintiff did not constitute a material procedural violation. Consequently, the appeal was rejected as unfounded, and the plaintiff bore the costs.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 116. čl. ZPP; 2. odst. 499. čl. ZPP: When a court grants a request to postpone a hearing, it must cancel the scheduled date, schedule a new one, and notify the parties; however, no statutory provision obligates the court to inform a party of its negative decision on a postponement request, meaning such omission does not constitute a material procedural violation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim. 2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve.
[OBRAZLOŽITEV]
Zaradi odsotnosti obeh pravdnih strank na dveh zaporedno razpisanih narokih za glavno obravnavo je prvostopno sodišče izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ... z dne ... v 1. in 3. tč. izreka razveljavilo. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo in odločanje. Prvostopnemu sodišču očita kršitev določb ZPP, ker tožeče stranke ni obvestilo, da obravnava, razpisana za dne 7.6.1999, na njeno prošnjo ne bo preložena.
Zadnji narok za glavno obravnavo pa je tožeča stranka zamudila za dve minuti in šele tedaj je bila seznanjena, da sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za preložitev obravnave. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Po 116. čl. ZPP sodišče lahko preloži narok, če so zato upravičeni razlogi. Zakaj prvostopno sodišče prošnji tožeče stranke za preložitev naroka ni ugodilo, je dovolj izčrpno obrazložilo v izpodbijanem sklepu. Razlogov prvostopnega sodišča tožeča stranka v pritožbi niti ne izpodbija. Očita pa prvostopnemu sodišču bistveno postopkovno kršitev, ker je o svoji odločitvi ni seznanilo.
Prošnja za preložitev naroka po vsebini pomeni prošnjo za preklic že razpisanega naroka in razpis novega naroka. Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim.
2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Sodišče novega naroka za glavno obravnavo ni razpisalo, kot izhaja iz spisovnih podatkov, zato, ker bi ugodilo tožničinemu predlogu za preložitev naroka, pač pa zato, ker nobena od pravdnih strank na narok dne 7.6.1999 ni pristopila (prim.
2. odst. 499. čl. ZPP). Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve. Ker pa tudi na narok dne 9.7.1999 ni pristopila nobena pravdna stranka, je sodišče imelo podlago za izdajo sklepa o presumiranem umiku tožbe v 2. odst. 499. čl. ZPP. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog se je torej izkazal za neutemeljenega. Ker prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354.
čl. ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. in 381. čl. ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. list RS št. 26/99).