Appeal dismissed; employee's claim of non-liability for employer's debts rejected as irrelevant to debt collection.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against a first-instance judgment ordering them to pay outstanding debts. The defendant argued they were merely an employee and thus not liable for the tavern's operations, but the court found this argument irrelevant since the tavern was listed only for serving court documents at their workplace. Consequently, the court confirmed the lower court's decision that the defendant must pay the debts based on the provided invoices.
Legislator headnote
AI generatedZPP/77 353. člen; ZPP/99 498. člen: An employee's assertion of non-liability for an employer's debts is inadmissible when the debt instrument clearly identifies the employer, rendering the employee's status as a mere recipient of service irrelevant to the liability determination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
[JEDRO]
Pritožbeno pojasnjevanje, da je toženec le zaposlen pri podjetju F. se izkaže za neupoštevno, saj je "Gostilna F." v predlogu očitno navedena le zaradi vročanja sodnih pošiljk tožencu na njegovem delovnem mestu.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št.
VI Ig 1685/95 z dne 18.12.1995 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki (1. točka izreka sodbe) in toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške (2. tč. izreka).
Proti sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP/77 in predlaga razveljavitev izodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. V pritožbi navaja, da je v gostilni Figovec toženec le zaposlen in zato ne odgovarja za njeno poslovanje, sicer pa je ta gostilna le obrat podjetja Figovec.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Določila ZPP/77 je v tej zadevi pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi določila 1. odst. 498. čl. ZPP/99. V predlogu za izvršbo je tožena stranka navedla, da dolg po predloženih računih izvira iz časov, ko je bil toženec še (do 21.1.1993) najemnik Gostilne J. Ker je izdanemu sklepu tožena stranka ugovarjala povsem neobrazloženo, je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da vtoževani računi vsebujejo vse podatke, potrebne za preizkus terjatve in zgolj na njihovi podlagi ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Pritožbeno pojasnjevanje, da je toženec le zaposlen pri podjetju F. se tako izkaže za neupoštevno, saj je "Gostilna F." v predlogu očitno navedena le zaradi vročanja sodnih pošiljk tožencu na njegovem delovnem mestu.
Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP/77).