Appeal allowed; silence on costs after withdrawal implies settlement, not a claim for cost reimbursement.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal by revoking the lower court's order for the appellant to pay further legal costs. The appellant argued for cost reimbursement, but the respondent had not explicitly requested it in their objection or after withdrawing the lawsuit due to an out-of-court settlement. The court ruled that silence regarding costs in this context does not constitute a valid claim, as each party bears their own costs when a case concludes with a settlement.
Legislator headnote
AI generatedZPP/77 1. odst. 498. člen; 1. odst. 159. člen; 1. odst. 164. člen; 7. odst. 164. člen; 3. tč. 380. člen: In proceedings concluding with an out-of-court settlement following withdrawal, the respondent's silence regarding legal costs does not constitute a request for reimbursement, and each party bears their own costs unless otherwise agreed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v drugem odstavku izreka razveljavi.
[JEDRO]
Molk tožene stranke govori v prid resničnosti navedb tožeče stranke ob umiku tožbe zaradi sklenjene izvensodne poravnave. V takšni situaciji pa zgolj zabeleženih stroškov v ugovoru proti sklepu o izvršbi ni moč šteti za zahtevo za povrnitev stroškov
[OBRAZLOŽITEV]
Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določilih Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (s spremembami; v nadaljevanju ZPP/77) na podlagi sedaj veljavnega 1. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št.
I Ig 98/04228 z dne 26.5.1998 v 1. in 3. tč. izreka. Tožeči stranki je naložilo še plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožene stranke.
Proti stroškovnemu delu sklepa sodišča prve stopnje je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sklepa razveljavi ali pa spremeni, tako da odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnica pravilno opozarja, da tožena stranka ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov. Res je sicer v ugovoru zabeležila stroškovnik, a predloga za povrnitev teh stroškov izrecno ni podala.
Tega tudi ni podala po prejemu umika tožbe (7. odst. 164. čl.
ZPP/77), v katerem je tožeča stranka navedla, da tožbo umika, ker sta se pravdni stranki izvensodno poravnali glede vtoževanega zneska in pravdnih stroškov. V takšni situaciji, ko molk tožene stranke govori v prid resničnosti navedb tožeče stranke ob umiku tožbe, pa zgolj zabeleženih stroškov na ugovoru proti sklepu o izvršbi ni moč šteti za zahtevo za povrnitev stroškov. S tem v zvezi velja opozoriti, da v primeru, ko se pravda konča s sodno poravnavo, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če ni drugače dogovorjeno (1. odst. 159. čl.
ZPP/77).
Ker sodišče odloči o stroških le na določeno zahtevo stranke (1. odst. 164. čl. ZPP/77), te pa v konkretnem primeru glede na obrazloženo ni, je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa zato razveljavilo (3. tč. 380. čl. ZPP/77).