Court dismisses appeal; VAT and real estate transfer tax claims do not need pre-notice before distribution. VAT and real estate transfer tax claims do not require pre-notice before distribution. Court dismisses appeal; VAT and real estate transfer tax claims do not require pre-notice before distribution.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the creditor's appeal against the first-instance ruling on the order of repayment in a distribution proceeding. The creditor argued that tax claims were not filed in time before the distribution notice and should be paid last, while the court held that specific tax laws exempt these claims from such pre-notice requirements. Consequently, the court ruled that the tax claims, including interest, must be paid according to the tax authority's decision and the first-instance ruling.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju II. odst. 197; Zakon o daveku na dodano vrednost; Zakon o daveku na promet nepremičnin: Tax claims for VAT and real estate transfer tax do not require pre-notice before distribution and are treated as established claims including interest.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje. Obe stranki sami trpita vsaka svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Terjatve iz davka na dodano vrednost in glede prometa nepremičnin ni potrebno prijaviti do razdelitvenega naroka, ampak je možna priglasitev tudi pozneje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče določilo vrstni red poplačila terjatev, in sicer na prvem mestu se poplačajo izvršilni stroški upnika, na drugem mestu se poplača davek na promet nepremičnin v znesku 65.718,00 SIT in nato se nadalje izplača upnik do višine razpoložljive kupnine. Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da R. S. ni pravočasno prijavila terjatve, to je do razdelitvenega naroka. Tudi če bi bila prijava pravočasna, pa ima prednost le davek na promet nepremičnin, ne pa tudi obresti. Predlaga spremembo v tem smislu, da se tudi z zneskom 65.718,00 SIT poplača upnik.
V odgovoru na pritožbo je predlagana njena zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Sodišče je pravilno uporabilo II. odst. 197. čl. noveliranega Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je že veljal v času odločanja na prvi stopnji. Po cit. določbi je za davek na dodano vrednost in za davek na promet nepremičnin predpisana izrecna izjema, saj nobenega od obeh davščin ni treba priglasiti do razdelitvenega naroka, saj ta rok priglasitve poslej velja za druge terjatve. Davek je bil odmerjen z davčno odločbo skupaj z obrestmi, kar pomeni, da je terjatev ugotovljena v davčni odločbi, na katero je sodišče vezano.
V davčni odločbi je tudi določba, da pritožba ne zadrži izvršitve. V Zakonu o izvršbi in zavarovanju pa ni opore za trditev, da se pod terjatvijo razume le glavnica, ne pa tudi obresti, saj bi takšna izjema bila določena v zakonu. V zakonu je uporabljen le enoten termin terjatev, kar pomeni, da je treba upoštevati tako glavno kot stransko terjatev, obe pa sta bili ugotovljeni v davčni odločbi. Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške; odgovor na pritožbo pa ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve, zato ne gre za potreben strošek postopka.