Appeal granted; inheritance court order adjusted to split appraisal deposit between heir and farm taker.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal against the first-instance judgment, ordering the heir and farm taker to jointly post a deposit for the estate appraisal. The lower court had incorrectly assigned the full deposit amount solely to the heir, assuming she accepted the farm taker's payment offer. The appellate court ruled that both parties share an interest in determining the estate's value to resolve the urgent inheritance share, requiring them to share the appraisal costs proportionally. Consequently, the original order was modified to allocate the deposit between the two parties based on their respective interests.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju; Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev: When both an heir claiming an urgent share and a farm taker have a joint interest in valuing the estate to resolve payment disputes, they must jointly post a deposit for the necessary appraisal, with costs allocated proportionally to their respective interests.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se dedičema A. in B. naloži, da v roku 45-tih dni, po prejemu tega sklepa založita predujem za stroške cenilca in sicer A. znesek 30.000,00 SIT, B. pa znesek 150.000,00 SIT.
[JEDRO]
Cenitev zapuščine, katere predmet je zaščitena kmetija, je v interesu tako prevzemnika kot nujnega dediča. Predujem za cenilca sta zato dolžna založiti oba, vsak v obsegu svojega deleža.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo dedinji A., da založi predujem za stroške cenilca v znesku 180.000,00 SIT, sicer se bo štelo, da sprejema prevzemnikovo zadnjo ponudbo o načinu poplačila njenega nujnega dednega deleža.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo dedinja A. iz razloga kršitve Zakona o dedovanju s predlogom, da se založitev predujma naloži prevzemniku kmetije B. V pritožbi navaja, da je zmotno stališče, da ima le ona interes po ugotovitvi prave vrednosti zapuščine. Interes za rešitev zadeve imata oba: prevzemnik kmetije in ona, ki uveljavlja nujni dedni delež. Za izrek domneve o sprejemu ponudbe za pokritje nujnega dednega deleža ni zakonite podlage.
Pritožba je utemeljena.
V tej zadevi gre za dedovanje zaščitene kmetije. B. je bil določen za prevzemnika kmetije, dedinji A. pa pripada nujni dedni delež v obsegu denarne vrednosti 1/6 zapuščine. Dediča nista dosegla dogovora glede načina in višine izplačila nujnega dednega deleža. Da se bo o izplačilu nujnega dednega deleža lahko odločilo, je potrebno opraviti cenitev zapuščine. Pritrditi je pritožbeni navedbi, da imata interes za rešitev zadeve oba dediča, tako prevzemnik kmetije kot nujna dedinja. Strošek za cenilca, ki je potreben, da se bo o stvari lahko odločilo, morata zato nositi oba, vsak v sorazmerju s svojim interesom. Nujna dedinja do 1/6, kolikor znaša njen nujni dedni delež, v preostalem delu pa prevzemnik kmetije B. Pritožbi A. je bilo zato ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da je predujem za cenilca dolžna založiti A. v znesku 30.000,00 SIT, B. pa v znesku 150.000,00 SIT.
Pritožba pravilno uveljavlja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, zavzeto v 2. odst. izreka sklepa. Dedinja za poplačilo njenega nujnega dednega deleža ni dolžna prevzeti izpolnitve, ki ji jo ponuja prevzemnik kmetije. O višini in načinu izplačila nujnega dednega deleža mora odločiti sodišče v skladu z določili 14. in 15. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Uradni list RS, št. 70/95), če med dediči ni drugačnega dogovora.