Appeal dismissed; debt collection objection limited to new enforcement means, not original debt validity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of an objection to a new enforcement measure. The appellant argued that the underlying debt had expired due to the statute of limitations and that selling the entire property was disproportionate to the debt amount. The court ruled that objections to a new enforcement instrument can only challenge the feasibility of enforcement on that specific new means, not the validity of the original debt or the appropriateness of the enforcement asset.
Legislator headnote
AI generated53. člen ZIZ; 365. člen ZPP: An objection against a court decision granting a new enforcement measure may only be based on reasons preventing enforcement on that new measure, not on the validity of the original claim or the choice of enforcement asset.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva (in predmeta) izvršbe ima dolžnik sicer pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep Okrajnega sodišča v L., opr.št. In.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje dolžnica navaja, da po 355. členu Zakona o obligacijskih razmerjih terjatve upravnikov v stanovanjskih hišah za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu. Zastaranje prične teči po preteku roka, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Terjatev, ki se izterjuje v tem postopku, izhaja izpred leta 2000, torej najmanj izpred petih let. Zastaranje tudi ni bilo pretrgano, kot navaja sodišče prve stopnje. Pritožnica navaja, da se njena pritožba nanaša tudi na predmet izvršbe, saj ni realno, da sodišče za znesek 151.695,52 SIT kot predmet izvršbe odobri kar prodajo nepremičnine, ki je vredna mnogo več.
Pritožba ni utemeljena.
Čeprav je dolžnica v uvodu pritožbe zapisala, da izpodbija sklep z dne 5.5.2000, je pritožbeno sodišče (kot že pred tem sodišče prve stopnje) na podlagi drugih podatkov in vsebine pritožbe štelo, da dolžnica izpodbija sklep z dne 10.11.2003.
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor (kot edino pravno sredstvo - 53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur.l. RS, št. 40/2004 - prvo uradno prečiščeno besedilo), vendar lahko sklep izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe (glej načelno Pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z občne seje 18. in 19.6.1996, objavljeno v publikaciji Pravna mnenja VSS I/96, stran 3). Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, dolžnica vsebinsko ni podala takšnega ugovora, kot bi ga lahko zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. V ugovoru je zatrjevala zastaranje upničine terjatve, kar je lahko uspešen dolžnikov izpodbojni razlog le v ugovoru zoper sklep o izvršbi (53. do 55. člen ZIZ). Tega pa dolžnica ali ni (pravočasno) vložila ali pa je bil zavrnjen, saj je sklep o izvršbi po podatkih spisa (priloga A 3 in A 4) dne 23.5.2000 postal pravnomočen.
Zato in ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 15. členom ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Pritožbeni očitek o nesorazmernosti med predlagano izvršbo na nepremičnino in zneskom, ki je predmet izvršbe, je brezpredmeten. Upnik lahko predlaga katerokoli v zakonu določeno izvršilno sredstvo za poplačilo svoje terjatve. V navedeno upnikovo dispozicijo lahko dolžnik poseže s predlogom, da naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe (prim. 169. člen ZIZ) ali pa seveda z izpolnitvijo denarne obveznosti, ki je predmet izterjave.