Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 552/2003 ECLI:SI:VSLJ:2003:III.CP.552.2003 AI generated

Appeal dismissed; interim order costs decided immediately when no separate legal proceedings exist.

Case Number VSL sklep III Cp 552/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance judgment that awarded enforcement costs for an interim order. The debtor argued that since a separate lawsuit was pending, the interim order was part of that suit and costs should be decided later. The court ruled that because no independent legal proceedings had been initiated, the interim protection procedure was self-contained, requiring an immediate decision on costs under the Enforcement and Security Act.

Legislator headnote

AI generated

267. člen ZIZ; 266. člen ZIZ: An interim order procedure is self-contained and requires an immediate decision on costs when no separate legal proceedings have been initiated, rather than being subsumed under a pending lawsuit.

Keywords

AI generated
interim order procedure enforcement costs separate legal proceedings Zakona o izvršbi procedural timing security measure costs allocation

Cited Legislation

AI generated
267. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba (267. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).
2. odstavek 266. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
239. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
15. člen Zakona o pravdnem postopku
154. člen Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba (267. člen ZIZ). Kadar je izdana med sodnim postopkom, je sestavni del tega postopka, saj je za odločitev o njej pristojno sodišče, pred katerim teče postopek (drugi odstavek 266. člena ZIZ). V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug postopek, pa postopek zavarovanja z začasno odredbo predstavlja samostojen postopek, v katerem mora sodišče odločiti tudi o stroških postopka po 38. členu ZIZ (239. člena ZIZ), torej po načelih, ki jih vsebuje ta člen, smiselno pa tudi po pravilih pravdnega postopka (15. člen ZIZ). Očitek sodišču prve stopnje, da je odločitev o stroških preuranjena, torej ni utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je dolžna dolžnica povrniti upnici stroške postopka zavarovanja v znesku 68.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi kršitve zakona. Navaja, da je sodišče prve stopnje z začasno odredbo dolžnici prepovedalo razpolaganje do zneska 19.000 EUR do konca izvršilnega postopka po tožbi tožnice zaradi plačila 17.600 EUR. Upnica je začasno odredbo opravičila z vložitvijo tožbe pri Okrožnem sodišču v Krškem dne 23.12.2002. Začasna odreba je pravnomočna, pravdni postopek pa še ni končan. Zato je po mnenju dolžnice odločitev o stroških izdaje začasne odredbe preuranjena in bi morala biti pridržana za končno odločitev. Tu namreč ne velja določba 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na tej podlagi ni mogoče prisojati stroškov. Ta postopek je namreč sestavni del pravdnega postopka, ne pa samostojen postopek. Upnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sklene, da se odločitev o stroških izdaje začasne odredbe pridrži za končno odločitev v pravdni zadevi P ... pri Okrožnem sodišču v Krškem.

Pritožba ni utemeljena.

Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba (267. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Kadar je izdana med sodnim postopkom, je sestavni del tega postopka, saj je za odločitev o njej pristojno sodišče, pred katerim teče postopek (2. odstavek 266. člena ZIZ). V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug postopek, pa postopek zavarovanja z začasno odredbo predstavlja samostojen postopek, v katerem mora sodišče odločiti tudi o stroških postopka po 38.

členu ZIZ (239. člena ZIZ), torej po načelih, ki jih vsebuje ta člen, smiselno pa tudi po pravilih pravdnega postopka (15. člen ZIZ). Odločitev sodišču prve stopnje, da odloči po uspehu, je tako narekovalo ne le določilo 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, temveč tudi določilo 5. odstavka 38. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ, po katerem mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za zavarovanje. Očitek sodišču prve stopnje, da je odločitev o stroških preuranjena, torej ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče je zato dolžničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).