Court dismisses appeal against tax enforcement deposit order, ruling it is not a summary procedure.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the Republic of Slovenia's appeal against a first-instance order requiring a 100,000 SIT advance payment for tax enforcement. The state argued the process was a summary procedure where the advance should be funded by the state budget under Article 38(4) of the Enforcement and Security Act. The court rejected this, holding that tax enforcement requires a specific enforcement request and does not constitute a summary procedure where the court acts ex officio. Consequently, the special funding rule did not apply, and the deposit order was confirmed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 4. odstavek 38. člen; Zakon o davčnem postopku, 81. člen: Tax enforcement proceedings initiated upon request are not summary procedures ex officio, so the state does not fund the advance payment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Kadar država na podlagi 81. člena Zakona o davčnem postopku davek izterjuje v sodnem, izvršilnem postopku, ne gre za postopek, ki bi tekel po uradni dolžnosti. Zato tudi ne pride v poštev določba četrtega odstavka 38. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, naj v 30-ih dneh založi predujem v znesku 100.000,00 SIT.
Zoper sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje Republika Slovenija. Trdi, da gre v obravnavani zadevi za izterjavo zapadlih davkov, kar je izvršilni postopek po uradni dolžnosti. Sklicuje se na 81. člen Zakona o davčnem postopku ter na mnenje Ministrstva za pravosodje, ki ga tudi prilaga. Meni, da je izpolnjen pogoj iz 4. odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se v tem primeru predujem založi iz proračuna.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče glede na pravni pouk v izpodbijanem sklepu uvodoma poudarja, da je pritožba v obravnavni zadevi dopustna. Izpodbijani sklep namreč ne sodi med sklepe procesnega vodstva (3. odstavek 270. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zoper katere pritožba sicer ni dovoljena.
Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s pritožbenim stališčem, da predstavlja obravnavana zadeva postopek po uradni dolžnosti, v katerih se predujem ne plača ter gredo stroški v breme proračuna (4. odstavek 38. člena ZIZ). Postopek po uradni dolžnosti namreč pomeni, da ga je ob podanih pravno relevantih dejstvih na podlagi zakonskega pooblastila dolžno sodišče samo sprožiti. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Sodišče namreč v primeru, ko je potrebna prisilna izterjava neplačanega davka, ne izda sklepa o izvršbi, če upnik (t.j. država) pred tem ne poda ustreznega predloga za izvršbo. Tudi 81. člen Zakona o davčnem postopku, na katerega se sklicuje pritožba, ne določa, da bi šlo za postopek po uradni dolžnosti, marveč določa zgolj sodno pristojnost za nepremičninsko izvršbo.
Ker pa obravnavan postopek ne teče po uradni dolžnosti, zanj tudi ne velja specialna določba 4. odstavka 38. člena ZIZ. Pritožba, ki meni drugače, je zato neutemeljena. Ker ob tem niso podani niti tisti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).