Legislator Case Law & Legislation
VSC sodba Kp 70/2003 ECLI:SI:VSCE:2003:KP.70.2003 AI generated

Appeal dismissed; court upheld prison sentence and fines despite defendant's disagreement with penalty amount.

Case Number VSC sodba Kp 70/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the defendant's appeal, confirming the first-instance judgment of conviction and sentencing. The defendant argued that the imposed prison term and fines were inappropriate, but the court found no errors in the factual findings or legal application. Consequently, the court ruled that the sentences were suitable given the defendant's prior record and the nature of the thefts committed.

Legislator headnote

AI generated

Article 236 of the Criminal Procedure Act; Article 240 of the Criminal Procedure Act: An appeal challenging the appropriateness of a criminal sanction requires substantive grounds; a mere disagreement with the penalty does not justify a review if the first-instance court had sufficient evidence and the sentence remains proportionate to the crime and the offender's history.

Keywords

AI generated
criminal appeal procedure appropriateness of sentence prison term review criminal record impact suitability of fine evidence sufficiency proportionality principle

Cited Legislation

AI generated
Article 236 of the Criminal Procedure Act
Article 240 of the Criminal Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba obdolženega D. G. se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi D. G. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če obdolženi v pritožbi glede izrečene kazenske sankcije navede samo, da se z njo ne strinja, se preizkus primernosti kazenske sankcije kljub temu opravi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po II. in I. odstavku 211. člena KZ, na škodo D., d.d., P. E. S. Z. in kaznivega dejanja tatvine po II. in I. odstavku 211. člena KZ na škodo K. z. S. K., P. Ž.. Za vsako kaznivo dejanje sta bili določeni kazni po tri mesece zapora. Obdolženemu je bila preklicana pogojna obsodba v pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 15.5.2002, opr. št. K 59/2001-37. Z upoštevanem v njej določene kazni 7 mesecev zapora je bila izrečena enotna kazen eno leto zapora.

Obdolženemu sta bila naložena v plačilo premoženjskopravna zahtevka oškodovanega D. d. d.d., P. e. S. Z. v znesku 29.990,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.3.2001 dalje in oškodovane K. z. S. K., P. Ž. v znesku 39.600,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.3.2002 dalje. Sicer je bil obdolženi oproščen povrnitve stroškov kazenskega postopka. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženi z laično pritožbo smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Smiselno je predlagal njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, smiselno podrejeno pa znižanje kazni.

Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Ob sicer skromni pritožbeni navedbi, da so podatki o zatrjevanih kaznivih dejanjih netočni, pri čemer pa netočno ni obrazložena, ugotavlja sodišče druge stopnje, da je imelo sodišče prve stopnje v izvedenih dokazih vso podlago za ugotovitev, da je obtoženi storil očitani kaznivi dejanji. To velja za zaslišane priče, zlasti za D. L. in A. K. B., ki je obdolženca zalotila pri tatvini v prodajalni kmetijske zadruge in ki je tudi potrdila obtožbo glede količine vzetih cigaret.

Sicer pa je obdolženi v zagovoru priznal tatvino mobilnega telefona v Z.. Glede tatvine v prodajalni kmetijske zadruge pa je trdil, da je vzel samo en zavoj, v katerem je bilo 10 škatelj cigaret. Vendar je imelo sodišče prve stopnje v prepričljivi izpovedbi priče A. K. B. vso podlago za zaključek, da je šlo za 11 zavojev po 10 škatel cigaret. Ob odsotnosti pritožbenih navedb, s katerimi bi se izpodbijala ta ugotovitev ter brez kakršnegakoli nasprotnega dokaza, šteje zato tudi sodišče druge stopnje za dokazano, da je obdolženi storil obe kaznivi dejanji na način in v obsegu, kakor je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Drugače kot pritožnik meni sodišče druge stopnje, da sta primerni tako posamezni kazni, kakor tudi enotna kazen in preklic pogojne obsodbe, saj sta bili obe sedaj obravnavani kaznivi dejanji storjeni po tem, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje v V., zaradi katerega je bila izrečena pogojna obsodba. Obdolženčeva dosedanja kaznovanost zaradi premoženjskih deliktov tudi po mnenju sodišča druge stopnje zavrača možnosti izreka pogojne obsodbe v tej zadevi, ali znižanje določenih posameznih oz. izrečene enotne kazni. Sodišče druge stopnje poudarja, da v preteklosti izrečene pogojne obsodbe niso dosegle svojega namena.

Način storitve teh dveh kaznivih dejanj, ko je obdolženec kradel v trgovinah pred drugimi ljudmi, kaže na predrznost in trdovratnost. Sodišče prve stopnje je priznanje izrecno upoštevalo kot edino olajševalno okoliščino. Ker drugih olajševalnih okoliščin ni bilo, v pritožbi pa v tem smislu ni prav nobene navedbe, so tako obe posamezni, kakor tudi enotna kazen zapora primerne. Tako tudi v tem delu pritožbi ni bilo mogoče ugoditi. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi pritožbenega neuspeha bi moral obdolženi plačati povprečnino kot edini strošek tega pritožbenega postopka.

Iz enakega razloga kot sodišče prve stopnje, ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te dolžnosti.