Legislator Case Law & Legislation
VDS sodba Psp 261/2002 ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PSP.261.2002 AI generated

Appeal dismissed; judgment based on admission is final and unchallengeable on facts or law grounds.

Case Number VDS sodba Psp 261/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment rendered solely on the defendant's admission. The defendant formally acknowledged the claim during the main hearing, triggering a procedural rule that allows the court to issue a final judgment without further fact-finding. Consequently, the court held that such an admission-based judgment cannot be challenged on grounds of incomplete fact-finding or erroneous application of substantive law.

Legislator headnote

AI generated

316. člen ZPP; A judgment rendered on the basis of a party's admission is final and cannot be appealed on grounds of incomplete fact-finding or incorrect application of substantive law, as the parties have already disposed of the claim.

Keywords

AI generated
judgment on admission ZPP article 316 finality of admission appeal dismissal disposition of claim

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po določbah 316. člena ZPP izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave tožbeni zahtevek pripozna. Sodišče takoj po podani izjavi o pripoznavi preneha z ugotavljanjem dejanskega in pravnega stanja v zadevi ter izda ugoditveno sodbo. Tako je v konkretni zadevi postopalo, ko je zaključilo, da ne gre za zahtevek iz 3. odst. 3. člena ZPP. Sodba na podlagi pripoznave se ne more izpodbijati zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pač pa samo, če bi sodišče odločilo o zahtevku, s katerim stranke ne morejo razpolagati, kar pa v konkretnem primeru ni podano.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 114.619,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 22.649,00 SIT od 15.10.1995 do plačila, od zneska 45.952,00 SIT od 19.11.1995 do plačila in od zneska 46.018,00 SIT od 10.12.1995 do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo je vložila pritožbo toženka (list.št. 17), smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavnem zapisniku z dne 6.6.2002 je jasno navedeno, da toženka tožbeni zahtevek pripoznava, toženka pa je zapisnik tudi podpisala. Po določbah 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave tožbeni zahtevek pripozna. To pomeni, da sodišče takoj po podani izjavi o pripoznavi preneha z ugotavljanjem dejanskega in pravnega stanja v zadevi ter izda ugoditveno sodbo. Tako je v konkretni zadevi postopalo tudi prvostopenjsko sodišče, potem ko je toženka podala navedeno izjavo in ko je zaključilo, da ne gre za zahtevek iz 3. odst. 3. člena ZPP. Sodba na podlagi pripoznave se glede na vse obrazloženo ne more izpodbijati zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pač pa samo, če bi sodišče odločilo o zahtevku, s katerim stranke ne morejo razpolagati, kar pa v konkretnem primeru ni podano in tudi pritožba tega ne zatrjuje in zaradi pravno relevantnih napak volje, zaradi katerih je prišlo do pripoznave, česar pa pritožba prav tako ne uveljavlja.

Glede na vse obrazloženo pritožbene navedbe, ki se vse nanašajo na slabo finančno stanje, za presojo izpodbijane sodbe ne morejo biti upoštevne.

Zaradi obrazloženega in ker v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do kršitve 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP, prav tako pa niso izkazane druge kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je le-to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo.