Appeal dismissed; no court protection when final decision only refers to administrative review of benefits.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the plaintiff's complaint against the first-instance court's dismissal of her claim for social benefit overpayment. The defendant issued a final decision merely to revoke the initial ruling due to formal defects and referred the matter to an administrative body for benefit calculation. The court held that this procedural step did not constitute a final judicial decision on substantive rights or obligations, thereby failing the prerequisite for judicial protection under the relevant social dispute law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 33 of the Law on Labour and Social Courts; A final decision on a social dispute must adjudicate substantive rights or obligations, not merely refer the matter to an administrative authority for benefit calculation, as such a referral does not satisfy the prerequisite for judicial protection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V 33. čl. ZDSS je določeno, da se tožba v sporih iz 30. čl. ZDSS lahko vloži, če je z dokončno odločbo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti fizične ali pravne osebe. Procesna predpostavka je, da je z dokončno odločbo odločeno o pravici ali obveznosti. Toženec z dokončno odločbo, zoper katero je vložena tožba, ni odločil o pravici ali obveznosti fizične ali pravne osebe, ampak o odpravi prvostopenjske odločbe iz formalno pravnih razlogov in izrekel, da bo o preplačilu odločeno v postopku po Sporazumu o socialni varnosti z državo Š. pri oddelku za izvajanje mednarodnega zavarovanja, ki je v konkretnem primeru prvostopenjski organ toženca za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določbi 2. odst. 253. čl. ZPIZ/99. Zato v tem sporu niso podane procesne predpostavke za sodno varstvo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožničino tožbo, vloženo dne 18.12.2001 (datum oddaje pošiljke na pošto priporočeno k list.št. 1 v spisu sodišča prve stopnje), ker je ugotovilo, da ni podana procesna predpostavka iz 33. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94).
Zoper sklep je vložila pritožbo tožnica (list.št. 6).
Toženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene.
Pritožba ni utemeljena.
V 33. čl. ZDSS je jasno določeno, da se tožba v sporih iz 30. čl., ki napotuje na določbe 5. čl. zakona, v katerem so opredeljeni socialni spori, lahko vloži, če je z dokončno odločbo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti fizične ali pravne osebe. Procesna predpostavka je torej, kot je pravilno zaključilo že prvostopenjsko sodišče, da je z dokončno odločbo odločeno o pravici ali obveznosti. Ta procesna predpostavka pa v obravnavani zadevi ni podana. Toženec z dokončno odločbo z dne 28.11.2001 (priloga A/2), zoper katero je vložena tožba, ni odločil o pravici ali obveznosti, pač pa o odpravi v prvostopenjske odločbe iz formalno pravnih razlogov in izrekel, da bo o preplačilu odločeno v postopku po Sporazumu o socialni varnosti s Š. pri oddelku za izvajanje mednarodnega zavarovanja, ki je v konkretnem primeru prvostopenjski organ toženca za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določbi 2. odst. 253. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 106/99-124/2000), kot je veljal v času toženčevega postopka. Zato je sodišče pravilno postopalo, ko je tožbo zaradi pomanjkanja navedene procesne predpostavke zavrglo. Pritožbeni razlogi, zaradi katerih tožnica meni, da ni zavezana k vračilu preplačila, glede na obrazloženo za presojo izpodbijanega sklepa ne morejo biti pravno relevantni.