Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 775/94 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.775.94 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses appeal by fully successful plaintiff as no legal interest exists to challenge winning judgment.

Case Number Sklep II Ips 775/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against a final judgment that fully awarded their claim for damages and costs. Although the plaintiff argued for a fair assessment of pain and suffering without an expert witness, the court held that a party whose claim was entirely granted lacks the legal interest to challenge the decision. Consequently, the appeal was inadmissible because only unsuccessful or partially unsuccessful parties may utilize this procedural remedy.

Legislator headnote

AI generated

390.čl. ZPP; 392.čl. ZPP: A party whose claim has been fully granted in court lacks the legal interest to appeal the judgment, as the right to challenge decisions is reserved for those who were not fully successful.

Keywords

AI generated
legal interest in appeal fully successful plaintiff inadmissible appeal procedural remedy civil procedure law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Pravovarstveni interes zajema samo odločanje o zahtevku. Stranka, katere zahtevku je bilo v celoti ugodeno, takšne zanjo ugodne sodne odločbe ne more izpodbijati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 1.119,00 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje ter mu povrniti 35.000,00 Sit pravdnih stroškov. S tem je v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev obeh sodb. Navaja, da se sodišči nista ukvarjali s presojo pravične denarne odškodnine. Ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem, ni imelo na razpolago podatkov za pravično oceno bolečin, strahu, skaženosti in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Temeljno pravilo za uveljavljanje zahtevkov na vseh stopnjah sojenja je, da mora tisti, ki zahtevek uveljavlja, zanj izkazati interes po pravnem varstvu. Pri dajatvenem zahtevku se pravovarstveni interes predpostavlja in ga ni treba posebej utemeljevati. To velja za zahtevek, kakršen je postavljen, ne pa za morebitni zahtevek, ki ga stranka šele namerava postaviti. Za pravna sredstva to pomeni, da jih lahko vloži stranka, ki v pravdi ni bila uspešna, ali ni bila v celoti uspešna. Sodbo lahko izpodbija stranka, katere zahtevku ni bilo ugodeno. Pravovarstveni interes zajema samo odločanje o zahtevku. Stranka, katere zahtevku je bilo v celoti ugodeno, takšne zanjo ugodne sodne odločbe ne more izpodbijati.

V tej zadevi je bilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodeno v celoti. Tožnik ne more zahtevati odločanja o zahtevku, ki ga ni postavil. Njegova želja, da bi sodišče vodilo dokazni postopek, na podlagi katerega bi spremenil svoj zahtevek, ni utemeljena podlaga za izpodbijanje sodbe. Uspešna stranka sodbe ne more izpodbijati, četudi bi bile v postopku storjene napake.

Glede na navedeno tožnikova revizija ni dovoljena. Odločitev revizijskega sodišča temelji na 392.čl. ZPP.