Court allows appeal when plaintiff's address is outdated, ruling it not an incomplete suit but a service issue.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Pri spremembi stalnega prebivališča pred vložitvijo tožbe, ki ni ustrezno registrirano v Centralnem registru prebivalstva, ne gre za nepopolno tožbo, da bi bilo zaradi nezmožnosti vročitve mogoče z njo postopati po 105. in 108. členu ZPP. Sodišče je v takšnem primeru glede na 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča dolžno obvestiti pristojni organ, ki uvede postopek za ugotavljanje dejanskega prebivališča, kar bo lahko imelo za posledico ugotovitev novega naslova stranke ali celo izbris iz Centralnega registra prebivalstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke na podlagi 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ker je ni popravila oz. dopolnila z naslovom tožene stranke, na katerem bi ji lahko bila vročena tožba. Sklep izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je do bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku prišlo zato, ker sodišče ni uporabilo 141. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem velja vročitev za opravljeno, če naslovnik v 15-ih dneh, ko je bilo na vratih oz. poštnem nabiralniku puščeno obvestilo, pisanja ne dvigne.

Pritožba je utemeljena. Iz listin sodnega spisa izhaja, da tožba vsebuje naslov tožene stranke (...) in da je tožeča stranka isti naslov v odrejenem roku potrdila tudi v zvezi s sklepom sodišča z dne 3.9.1999 za dopolnitev nepopolne vloge po 105. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP). Po podatkih Oddelka za Centralni register prebivalstva Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (priloga A 4 sodnega spisa) je imela tožena stranka 23.9.1999 na navedenem naslovu prijavljeno stalno prebivališče. V predmetni zadevi zato tožbe ni mogoče šteti kot nepopolne in je ob ponovnem neuspelem poskusu vročitve na isti naslov zavreči.

Gre namreč za situacijo, ko tožba vsebuje podatek o toženčevem naslovu iz CRP, toženec pa na tem naslovu ne živi več. V tem primeru ne gre za nepopolno tožbo, zato je podana uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena cit. ZPP, ker ni bilo pogojev za postopanje sodišča po 4. odst. 108. člena ZPP. Tako je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke iz tega razloga ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti. Ker gre v predmetni zadevi očitno za primer preselitve tožene stranke še pred vložitvijo tožbe, osebna vročitev na uradnem naslovu prebivališča ni možna, ni pa možna niti fiktivna vročitev po 1. odst. 141.

člena cit. ZPP kot predlaga tožeča stranka, saj vročevalec ve, da se je tožena stranka od tam že odselila (4 in 9 v sodnem spisu). V konkretni zadevi je zato potrebno postopati po 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 9/2001; v nadaljevanju ZPPreb). Po cit. določbi so namreč upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne ali fizične osebe, ki opravljajo vročanje spisov kot svojo dejavnost, ko ugotovijo, da posameznik stalno ali začasno ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil, zaradi zagotavljanja točnosti podatkov v Registru stalnega prebivališča, dolžni o tem obvestiti pristojni organ.

Ob prejemu obvestila je pristojni organ iz 8. člena cit. ZPPreb dolžan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča, rezultat takega postopka pa je lahko ugotovitev novega naslova posameznika ali celo izbris iz CRP. V ponovljenem postopku bo sodišče postopalo v nakazani smeri, ali pa proučilo možnost postavitve začasnega zastopnika ali skrbnika za poseben primer toženi stranki. Po odpravi procesnih pomanjkljivosti v nakazani smeri bo nadaljevalo z vsebinsko obravnavo tožbe, če bo ugotovilo, da so izpolnjene tudi vse ostale procesne predpostavke za sodni socialni spor.