Appeal dismissed; enforcement court correctly valued executor fees based on principal debt, excluding interest and costs.

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po 9. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se za odmero cene izvršiteljskih storitev po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatev, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi uporabilo sodišče, to pa je v sklepu navedlo le vrednost glavnice, ne pa tudi stroškov obresti, izvršilnih stroškov in obresti od teh stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po končani izvršbi odmerilo stroške izvršitelja v višini 12.273,22 SIT in mu te stroške priznalo glede na vrednost glavnice terjatve v znesku 9.280,00 SIT. Zoper sklep se je izvršitelj pravočasno pritožil in uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpodbija odločitev sodišča v delu, ko je sodišče vzelo za vrednost, od katere mu je priznalo nagrado, samo znesek glavnice, ne pa tudi obresti od glavnice, pravdnih stroškov, obresti od pravdnih stroškov, stroškov odmerjenih v sklepu o izvršbi, obresti na stroške, odmerjene v sklepu o izvršbi ter vseh drugih terjatev.

Zato bi mu sodišče moralo priznati celotni znesek, ki ga je priglasil. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep spremeni tako, da se mu priznajo vsi priglašeni stroški. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 6. 2000 določilo za izvršitelja P. B.. Obenem je tudi izterjalo predujem za izvršitelja v višini 20.000,00 SIT. S sklepom z dne 31. 8. 2000 pa je sodišče v celoti razveljavilo sklep o izvršbi in izvršilni postopek ustavilo iz razlogov, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo po izdaji sklepa o izvršbi.

Upnik pa je predlog umaknil iz razlogov, ker je dolžnik svoj dolg v celoti poravnal. Po določbi 291. čl. ZIZ je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje. Po 9. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS, št. 32-1489/2000) se za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatve, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi ugotovilo sodišče. Iz predloga o izvršbi na podlagi verodostojne listine in iz sklepa o izvršbi pa izhaja, da je sodišče v tej zadevi ugotovilo vrednost v višini 9.280,00 SIT, saj se je izvršba vodila zaradi izterjave takšnega zneska.

To je torej tudi tista vrednost, ki jo je sodišče ugotovilo in jo upoštevalo pri odmeri nagrade. Zato je sodišče glede na takšne določbe izvršitelju tudi odmerilo nagrado v skladu s tem pravilnikom. Pri odmeri stroškov izvršilnega postopka, h katerim spadajo tudi stroški izvršitelja, sodišče upošteva določbe ZIZ (čl. 291, 38 in 15) pa tudi ZPP. Vrednost terjatve pomeni vrednost, navedene v sodni odločbi, pri delni izterjavi pa del te vrednosti. Gre za vrednost spornega predmeta v pravdni zadevi, to je vrednost glavnice, ki se nato - na podlagi izvršilnega naslova, izterjuje v izvršilnem postopku (čl. 1 ZIZ). 9.

člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je dal pooblastilo sodišču, da določi vrednost terjatve - le-to pa bo določilo glede na izvršilni naslov. Zato niso utemeljene pritožbene trditve izvršitelja, da bi mu moralo sodišče kot terjatev priznati vse zatrjevane stroške, saj bi si na tak način izvršitelj neutemeljeno večal glavnico. Tako je tudi v II. odst. 39. čl. ZPP navedeno, da se obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Glede na vse to pa je pritožba izvršitelja neutemeljena in jo je bilo potrebno kot takšno zavrniti. Izvršitelj s pritožbo ni uspel zato sam trpi stroške pritožbenega postopka.