Court dismisses appeal against land registry entry where only one co-owner participated in the possession disturbance case.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a land registry decision regarding the removal of a plot of land. The appellant argued that her rights were violated because the land and building were forcibly taken without payment of rent for 34 years, while the opposing party contended that the entry was based on a final court judgment. The court ruled that the land registry office can only register rights derived from final judgments and lacks jurisdiction to address unrelated claims like damages or boundary markers.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiški knjigi (ZKZ-1); Zakon o sodnem postopku (ZS-1): The land registry court may execute a final decision on disturbance of possession even if only one co-owner participated in the proceedings, as the disturbance is tied to the land itself regardless of current ownership.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba C. A. se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravnomočen sklep o motenju posesti je mogoče izvršiti tudi v primeru, če je v pravdi sodeloval le en solastnik služečega zemljišča. Motenje je vezano na zemljišče, ne glede na vsakokratno lastništvo.
[OBRAZLOŽITEV]
: Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor C. A. proti zemljiškoknjižnemu sklepu, ki se je nanašal na odpis parcele št. ... k.o. O. in sicer glede poslovne stavbe v izmeri ... m2 in glede pašnika v izmeri ... m2. Proti takšnemu sklepu se je pritožila C. A. smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve določb postopka. Izpodbijani sklep je nesprejemljiv zaradi kršitve zakonov na sodišču. Zemljišče in objekt sta bila nekorektno in nasilno odvzeta. Planinsko društvo za 34 let ni plačalo najemnine. Sodišče je planinskemu društvu podarilo plod njenih žuljev.
V njenem primeru so bile kršene človekove pravice in pravice do lastnine. Zahteva, da se ji na kraju samem pokaže, koliko zemljišča je bilo odvzetega in kje so mejniki. M. G. koče želi prosto služnost do njenega gozda. Govori o škodi, ki se dela na makadamu z motornimi vozili.Govori o neplačani najemnini in odškodnini. Prosi višje sodišče za pomoč pri izterjavi. Cenitev za že plačano odškodnino je bila nekorektna. Dokler ne bodo poravnane vse obveznosti, ne bo dovolila odpisa in vknjižbe. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena. V zemljiškoknjižnem postopku se ne morejo upoštevati okoliščine, ki se nanašajo na pravnomočno sodbo, ki je osnova za vknjižbo. Zemljiškoknjižno sodišče lahko dovoli le takšno vknjižbo, ki izhaja iz pravnomočne sodbe. Prvostopno sodišče je tako tudi ravnalo, saj je dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist P. d. R. glede parcele in površine, ki je navedena v pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju opr. št. P 771/91 z dne 5. 7. 1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr.
št. Cp 751/93 z dne 10. 11. 1993. Tudi pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je v pravnomočni sodbi predviden odpis parcele št. ... k.o. O., ki je sestavljena iz poslovne stavbe v izmeri 88 m2 in iz pašnika v izmeri .. m2. Pri dovoljeni vknjižbi so bile torej spoštovane določbe čl. 21, 68 in 86 Zakona o zemljiški knjigi. Za vsa druga vprašanja, ki jih pritožnica omenja v pritožbi (naprimer odškodnina, mejniki, služnost, nestrinjanje s pravnomočno sodbo itd.) zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno, ampak so ta vprašanja lahko predmet drugih postopkov.