Appeal dismissed; employer's later revocation of dismissal allows court to rule on admission of claim.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V kolikor tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je preklicala oz. umaknila izpodbijano odločbo o redni odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ter meni, da je tožba nepotrebna, podredno pa v celoti pripoznava tožbeni zahtevek, ravna sodišče prve stopnje pravilno, ko izda sodbo na podlagi pripoznave.

V kolikor tožena stranka ne bi podala izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka, bi sodišče moralo presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kajti poznejši preklic odpovedi na odločanje o zakonitosti prvotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima vpliva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je razveljavilo odločbo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 15.4.2003 in ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi že sklenjene pogodbe o zaposlitvi še dalje v delovnem razmerju pri toženi stranki ter, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ne preneha po poteku odpovednega roka v trajanju 30-dni, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V primeru, da bi tožeči stranki prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, je le-ta dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, razporediti nazaj na delovno mesto, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, ji obračunati in izplačati vsa morebitna prikrajšanja pri nadomestilu plače in sicer kot razliko med prejetim nadomestilom plače in plačo, kot če bi delala, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila, po predhodnem odvodu vseh davkov in prispevkov od bruto zneska ter ji vpisati vso manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, čeprav, tožena stranka zahtevka ni pripoznala. Vložila je odgovor na tožbo, s katero je predlagala, da sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen. Zato niso mogle nastati pravne posledice v smislu 2. odst. 277. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje in zato ni imelo podlage za odločanje na podlagi 316. člena ZPP. Ker je tožena stranka odločbo, katero tožnica izpodbija s to tožbo, že sama razveljavila oz. odpravila, bi moralo prvostopenjsko sodišče tožbo zavreči oz. zavrniti, ne pa o njej meritorno odločiti.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen in naloži tožeči stranki povrnitev pravdnih stroškov, ki jih priglaša. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot to določa 3. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002).

Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je pritožba neutemeljena. Protispisne so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka, temveč da ga je v odgovoru na tožbo prerekala. Iz odgovora na tožbo, ki ga je sodišče prejelo s priporočeno poštno pošiljko z dne 21.6.2003, izhaja, da je tožena stranka preklicala oz. umaknila izpodbijano odločbo z dne 15.4.2003 o redni odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zato meni, da je tožba nepotrebna, podredno pa v celoti pripoznava tožbeni zahtevek.

Glede na tako izjavo v odgovoru na tožbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, kot mu to nalaga določba 316. člena ZPP. Po določbi 1. odst. 316. člena ZPP sodišče izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, če tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek. Iz navedb v odgovoru na pritožbo je namreč nedvomno izhajalo, da tožena stranka pripoznava tožbeni zahtevek, saj je že sama preklicala dano odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zmotno pa je njeno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje iz razloga, ker je že sama razveljavila oz. odpravila odpoved pogodbe o zaposlitvi, moralo tožbo zavreči oz. zavrniti.

V kolikor tožena stranka ne bi podala izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka, bi sodišče moralo presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katere presojo je zahtevala tožnica s tožbo v tem individualnem delovnem sporu. Dejstvo, da je tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi kasneje preklicala, na odločanje o zakonitosti prvotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima vpliva. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela.