Appeal dismissed because disputed property value under 80,000 SIT fails statutory review threshold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's review application against a second-instance judgment dismissing their claim for cessation of nuisance. The plaintiff argued for review under Article 385 of the Code of Civil Procedure, but the court noted the disputed property value was 50,000 SIT. Under the Law on Valorization of Monetary Penalties, Article 9 required the value to exceed 80,000 SIT for a review to be admissible. Consequently, the court applied Article 392 of the Code of Civil Procedure and dismissed the review as inadmissible due to the insufficient value threshold.
Legislator headnote
AI generatedArticle 9 of the Law on Valorization of Monetary Penalties; Article 382 and 392 of the Code of Civil Procedure: A review application is inadmissible in property disputes with non-monetary claims if the disputed value does not exceed the statutory threshold of 80,000 SIT following the tenfold valorization of the previous limit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Od 5.12.1992 dalje velja zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki v 9. členu določa med drugim, da se za desetkrat zvišajo denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta v drugem in tretjem odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku ( Ur.l. SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90). S tem zakonom je bilo torej določeno, da mora vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom presegati znesek 80.000,00 SIT, da bi bila revizija dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženec opustiti hojo in vožnjo po južnem delu tožničine parcele št. 353/2 k.o... Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.
Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) in predlaga, da revizijsko sodišče postopa po 394. in 395. čl. ZPP.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. ZPP).
Revizija ni dovoljena.
V tožbi, ki je bila vložena dne 31.8.1993, je navedena vrednost spornega predmeta 50.000,00 Sit. Od 5.12.1992 dalje velja zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki v 9. členu določa med drugim, da se za desetkrat zvišajo denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta v drugem in tretjem odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku ( Ur.l. SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90). S tem zakonom je bilo torej določeno, da mora vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom presegati znesek 80.000,00 Sit, da bi bila revizija dovoljena. Novela ZPP z dne 13.4.1990 (Ur.l. SFRJ 20/90), s katero je bila pred tem nazadnje določena mejna vrednost za dovoljenost revizije, je v 1. členu določila znesek iz drugega in tretjega odstavka 382.čl. ZPP na 8.000 tedanjih dinarjev. Desetkratno povečanje iz 9. člena prej navedenega zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov se nanaša na ta znesek. Ker vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne zadostuje za dovoljenost revizije, je revizijsko sodišče postopalo po 392.čl. ZPP in je revizijo tožeče stranke zavrglo.