Slovenian Supreme Court dismisses appeal due to failure to state property value in monetary terms.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's review petition against a final judgment dismissing their claim for a land registry entry. The appellant argued that the value of the disputed parcel was sufficient to meet the statutory threshold for a review, but the court found the valuation method inadequate. The court ruled that the law requires the value of the subject matter to be explicitly stated in a specific monetary unit within the complaint, rejecting non-monetary or point-based valuations as unreliable.
Legislator headnote
AI generatedZPP 3. odstavek 382. člen; 2. odstavek 186. člen: In proceedings where the right to review depends on the value of the subject matter, the plaintiff must state that value in a monetary unit; non-monetary or comparative valuations are insufficient to establish the right to review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparativno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je lastnik parcele št. 916/3, vl.št. 152 k.o... ter toženki naložilo izstavitev tej ugotovitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine. Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Pritožbo tožeče stranke proti takšni odločitvi je sodišče druge stopnje zavrnilo ter odločbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Tožeča stranka vlaga revizijo proti pravnomočni odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka, sklicujoč se na revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev odločb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V situaciji iz 1. odstavka 195. člena ZPP ni potrebna objektivna sprememba tožbenega zahtevka. Odtujitev stvari na pravdo ne vpliva. Identičnost sprožene pravde z drugo pravdo, ki še teče, sodišče ugotovi na podlagi primerjave. Preoblikovanje zahtevka je potrebno le v primeru, če bi bila izpolnitev brez preoblikovanja zahtevka nemogoča. Določba 22. člena zakona o izvršilnem postopku upniku dovoljuje, da vloži izvršilni predlog tudi nasproti tistemu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik.
Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).
Revizija ni dovoljena.
V premoženjskopravnem sporu, kakršen je obravnavani, je po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od vrednosti spornega predmeta (v tej pravdni zadevi predpisane, glede na začetek spora - 13.3.1992 - v prehodnih določbah novel ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 20/90, v znesku 8.000,00 SIT).
Vendar pa mora tožeča stranka po 2. odstavku 186. člena ZPP v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna tudi zaradi uporabe določbe 382. člena ZPP in v okviru zagotovitve strankine pravice do revizije predstavlja obvezno sestavino tožbe. Poleg navedenega načina zagotovitve pravice do revizije (predvideva ga tudi določba 1. odstavka 40. člena ZPP), je zakonsko predviden le še način iz 3. odstavka 40. člena ZPP - ob očitno prenizko ali previsoko navedeni vrednosti spornega predmeta - ko se sodišče samo, še pred začetkom obravnavanja glavne stvari, prepriča o pravilnosti navedene vrednosti.
Ker je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, je sojenje na tretji stopnji izjema od načela dvostopenjskega sojenja. Pravico do revizije si mora torej tožeča stranka zagotoviti sama. Vendar pa mora navedba vrednosti spornega predmeta biti jasno in nedvoumno izražena. Le tako je mogoče pravilno razlagati določbo 2. odstavka 40. člena, 2. odstavka 186. člena in 3. odstavka 382. člena ZPP. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparativno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
Tožeča stranka si torej v tej pravdi, zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta, pravice do revizije ni zagotovila. Revizija tako ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP zavreči.
Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).