Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1047/2001 ECLI:SI:VSLJ:2002:I.CPG.1047.2001 AI generated

Court allows appeal against insolvency claim dismissal, ruling sole proprietor's assets are indivisible from personal assets.

Case Number VSL sklep I Cpg 1047/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for retrial. The appellant argued that a sole proprietor's personal and business assets are legally unified, making their insolvency claim automatically offset against the debtor's insolvency claim by operation of law. The court agreed that such claims are legally offsettable but found the first instance failed to determine the specific monetary value of the offset due to a lack of factual findings on the offset amount.

Legislator headnote

AI generated

ZGD 1. odst. 7; ZGD 5. odst. 1; ZPPSL 117. 1. in 2. odst.; ZPP 355. člen: A sole proprietor's personal and business assets are legally unified, rendering claims offsettable by operation of law, yet a remand is required when the first instance fails to ascertain the specific monetary scope of such an offset.

Keywords

AI generated
sole proprietorship insolvency offset legal unity of assets remand for retrial mutual claims

Cited Legislation

AI generated
ZGD 1. odst. 7
ZGD 5. odst. 1
ZPPSL 117. 1. in 2. odst.
ZPP 355. člen
ZPP 358. 4. točka
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Samostojni podjetnik posameznik je po sedmem odstavku 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) fizična oseba, ki po prvem odstavku 5. člena ZGD odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, tako s tistim, ki je v zvezi z njegovo dejavnostjo, kot tudi z drugim. Prav s tem je podana izključna vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, ki je v vsakem primeru premoženje fizične osebe. To pa pomeni, da sta bili terjatvi v smislu prvega in drugega odstavka 117. člena ZPPSL ex lege pobotani na dan začetka stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ..., z dne ... in toženo stranko obsodilo na povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 18.000,00 SIT.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožil toženec po svojem pooblaščencu. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po 1. do 3. tč. prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožnik meni, da je stališče prvostopnega sodišča o nevzajemnosti terjatev obeh strank napačno. Če toženec, kot fizična oseba, za dolgove iz svoje dejavnosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, potem bi tudi terjatve, ki jih kot fizična oseba ima, lahko pobotal v stečaju pravnega prednika tožeče stranke. Pritožnik tudi meni, da bi moralo sodišče prve stopnje z zaslišanjem P. J. ugotoviti ustno sklenjen dogovor, kot dodatek k 14. členu pogodbe o poslovnem sodelovanju (priloga B2). Zoper načela vestnosti in poštenja je nespoštovanje dogovora, po katerem naj bi usluge in material, ki so predmet tožbenega zahtevka, dobil prav za neporavnano odpravnino, ki mu je šla za 21 let delovne dobe v stečajnem dolžniku.

Na vročeno pritožbo nasprotna stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede toženčeve terjatve, ki je šla temu iz naslova odpravnin kot trajno presežnemu delavcu stečajnega dolžnika, prodanega v stečaju in, katere prenehanje zaradi pobota po prvem in drugem odstavku 117. člena ZPPSL je toženec v sporu zatrjeval, ugotovilo: da gre pri terjatvi tožeče stranke in terjatvi presežnega delavca A. B. za istovrstni in pobotljivi terjatvi, ki pa nista tudi vzajemni. Ta, po določilih 336. člena ZOR predpisan in tudi v konkretnem primeru upošteven pogoj po mnenju prvostopnega sodišča ni podan zato, ker je upnik nasprotne terjatve A. B. kot fizična oseba, medtem ko je dolžnik vtoževane terjatve podjetje O. - B. A. Ante s.p. Stališče je prvostopno sodišče razložilo s tem, da ni mogoče enačiti premoženja, ki pripada fizični osebi in tistega, ki ji pripada kot podjetniku. Slednji mora voditi poslovne knjige, sestavljati letna poročila, med prihodke podjetja ne štejejo prihodki fizične osebe (npr. odpravnine).

Pritožbeno sodišče se s takšnim materialnopravnim naziranjem ne strinja. Samostojni podjetnik posameznik je po sedmem odstavku 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) fizična oseba, ki po prvem odstavku 5. člena ZGD odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, tako s tistim, ki je v zvezi z njegovo dejavnostjo, kot tudi z drugim. Prav s tem je podana izključna vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, ki je v vsakem primeru premoženje fizične osebe. To pa pomeni, da sta bili terjatvi v smislu prvega in drugega odstavka 117. člena ZPPSL ex lege pobotani na dan začetka stečajnega postopka.

Čeprav je sodišče druge stopnje na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev v prvostopni sodbi prišlo do drugačne materialnopravne presoje, ni moglo spremeniti prvostopne sodbe (primerjaj 4. točko 358. člena ZPP). Ta namreč ne vsebuje razlogov glede višine toženčeve terjatve, saj se sodišče prve stopnje zaradi navedenega materialnopravnega stališča, z njo ni ukvarjalo. Tako se ni opredelilo do zneska, razvidnega iz 4. točke toženčeve pripravljalne vloge z dne 12.3.2001 (red. št. 16 spisa) in v posledici ni ugotavljalo, v kolikšnem obsegu bi zaradi pobota v stečajnem postopku prenehala terjatev tožeče stranke. Zato, da bo sodišče prve stopnje za pravilno materialnopravno presojo v tem sporu ugotovilo še potrebna odločilna dejstva, je bilo treba pritožbi ugoditi, napadeno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).