Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 540/2003 ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.540.2003 AI generated

VSL sklep I Cp 540/2003 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep I Cp 540/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe (15. čl. ZIZ). Zgolj prepis abstraktne zakonske norme ne pomeni izkazovanja verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo začasne odredbe. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe je torej sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep I Cp 540/2003 · Višje sodišče v Ljubljani: Glede na navedeno je torej pritožba tožeče stranke neutemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Keywords

AI generated
violations of tenant protection provisions standing against building permit violation of zoning regulations action for disturbance of possession unpermitted structures servitude not to build
AI generated
VSL Sklep I Cp 1633/2020
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog pritožnika za izdajo začasne odredbe na prepoved razpolaganja s stanovanjem v mansardi in pritličju ter prepoved gradbenih del in predelave na hiši, ki stoji na naslovu X., v ... Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija dedič prve nasprotne udeleženke, ki v obrazložitvi navaja, da se med udeleženci postopka vodi nepravdni postopek zaradi delitve solastnih nepremičnin in da je pritožnik A. A. potencialni dedič po pokojni prvi nasprotni udeleženki B. B. Predlog za izdajo začasne odredbe utemeljuje z navedbo, da je predlagatelj tega postopka v letu 2020 pretrgal policijsko plombo na stanovanju, ki je bilo v lasti pokojne prve nasprotne udeleženke B. B. in je predmet zapuščinskega postopka po njej, njen edini dedič pa je A. A. Prostore je zasedel in vztraja, da je hiša njegova, čeprav je lastnik samo 80 % objekta. V stanovanju je začel z gradbenimi deli. Pritožniku nastaja škoda, ker že več let nima dostopa do objekta, začasna odredba pa je potrebna, da se prepreči nadaljnja materialna škoda. Škoda mu nastaja zato, ker je predlagatelj vse premično premoženje iz stanovanja odstranil in naredil stanovanje nefunkcionalno, in izjavlja, da je njegova celotna hiša. Prav tako je podrl objekte v skupni lasti, kot so drvarnica in garaža, ter odstranil vse zelene rastline, ogradil vrt z betonsko ograjo in na objektu zamenjal ključavnico. Prepričan je, da je predlog za izdajo začasne odredbe zato utemeljen.
VSL sklep I Cpg 636/2005
precej otežena. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na
VSL Sklep I Cp 1050/2020
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki do pravnomočnosti te pravdne zadeve, prepoveduje vsakršna odtujitev ali obremenitev stvarne pravice (stavbne pravice), ki je v njeno korist vknjižena na nepremičninah tožnika.
VSL sklep I Cp 1968/2014
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka predlagala prepoved odtujitve in obremenitve stanovanja in treh parkirnih prostorov, vse opisano v izreku pod 1., opisano z vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo in veljavnost 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari.
VSL sklep I Cpg 208/2005
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog tožečih

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe (15. čl. ZIZ). Zgolj prepis abstraktne zakonske norme ne pomeni izkazovanja verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo začasne odredbe. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe je torej sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna nemudoma izprazniti počitniško stanovanje v zgradbi V. ulica 15 v K.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da z izdajo predlagane začasne odredbe ne bi bil preprečen nastanek težko nadomestljive škode pri tožniku. Zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke tožnik ne more živeti v lastnem stanovanju na naslovu, na katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Tožnik je prisiljen spati v stanovanjih prijateljev, kar nedvomno predstavlja težko nadomestljivo škodo v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Glede na dolgotrajnost sodnih postopkov je pravno in moralno nevzdržno, da bi tožnik moral daljše obdobje prositi različne ljudi za bivanje v njihovih stanovanjih. Zato je izdaja začasne odredbe nujna. Predlaga, naj se izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi ali pa naj se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sklep prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe (15. čl. ZIZ). Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da ima v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče, da mu nastaja težko nadomestljiva škoda in da tožena stranka z izdajo te odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku. Gre v bistvu za prepis zakonskih pogojev iz 2. in 3. alinee 2. odst. 272. čl. ZIZ brez njihove konkretizacije, torej navedbe konkretnih dejstev. Zgolj prepis abstraktne zakonske norme pa ne pomeni izkazovanja verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo začasne odredbe. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe je torej sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani. V pritožbi tožeča stranka navaja, da ji nenadomestljiva škoda nastaja zato, ker drugje ne more prebivati. Tega v tožbi ni navajala, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, zgolj prijava stalnega prebivališča na naslovu sicer počitniškega stanovanja pa tega ne more predpostavljati. Šele v pritožbi je torej začela tožeča stranka konkretno zatrjevati obstoj predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. S tem zatrjuje tudi nova dejstva, kar pa v pritožbi ni dopustno (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Glede na navedeno je torej pritožba tožeče stranke neutemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške, povezane z odgovorom na pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.