Enforcement objection dismissed; legal entity restructured but remains same subject for debt collection.
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the debtor's objection to an enforcement proceeding and confirmed the lower court's decision. The debtor argued the company no longer existed under its former name, while the creditor used an outdated firm designation in the enforcement request. The court ruled that the change from limited to unlimited liability represented only a legal form transformation, meaning the same legal entity persisted and the debt remained valid against the successor company.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 53. člen 2. odstavek; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 365. člen 2. točka: An objection to enforcement based on a change in a legal entity's name or form is inadmissible if the entity continues to exist as the same legal subject.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.
[JEDRO]
Pri dolžniku je prišlo samo do statusnopravnega preoblikovanja (iz d.n.o. v d.o.o.) in posledično tudi do spremembe firme, pri čemer pravna oseba ni prenehala obstajati, ampak gre ves čas za isti pravni subjekt. Res je upnik pravno osebo v predlogu za izvršbo označil s firmo, ki v času vložitve predloga ni več veljala, vendar je iz sodnega registra razvidno, da v Republiki Sloveniji nikoli ni obstajala nobena druga gospodarska družba s firmo "E....". Zato sodišče druge stopnje ne dvomi, da se izterjevana terjatev nanaša prav na dolžnika E.... d.o.o., prej E.... d.n.o.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 542.170,63 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da družba E. K. & P. d.n.o. ne obstaja več s tem nazivom in v tej obliki.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik mora navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Sodišče druge stopnje na podlagi podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani (matična št. 1273876, vložna št. 061 13028200) ugotavlja, da se je družba z neomejeno odgovornostjo E. K. & P., računalniški inženiring d.n.o., K., preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo: E., telekomunikacijske storitve d.o.o., K., pri čemer je prišlo tudi do spremembe poslovnega naslova (prej J. 14, sedaj S. 8; sklep opr. št. Srg 2001/05722 z dne 31.5.2001). Iz povedanega je razvidno, da je pri dolžniku prišlo samo do statusnopravnega preoblikovanja (iz d.n.o. v d.o.o.) in posledično tudi do spremembe firme, pri čemer pravna oseba ni prenehala obstajati, ampak gre ves čas za isti pravni subjekt. Res je upnik pravno osebo v predlogu za izvršbo označil s firmo, ki v času vložitve predloga ni več veljala (je pa bila veljavna v času izdaje spornih računov, prim. prilogi A2 in A3), vendar je iz sodnega registra razvidno, da v Republiki Sloveniji nikoli ni obstajala nobena druga gospodarska družba s firmo "E.". Zato sodišče druge stopnje ne dvomi, da se izterjevana terjatev nanaša prav na dolžnika E. telekomunikacijske storitve d.o.o., K., prej E. K. & P., računalniški inženiring d.n.o., K.. Iz vseh povedanih razlogov je ugovorni razlog pomanjkanja pasivne legitimacije neutemeljen.
Prav tako so neutemeljene smiselne ugovorne navedbe v zvezi z nepravilno vročitvijo, saj je zakoniti zastopnik dolžnika sklep o izvršbi nesporno prejel in tudi vložil ugovor v zakonitem roku, zato je bilo dolžniku kljub vročanju na napačnem naslovu omogočeno sodelovanje v postopku.
Ker dolžnik v ugovoru obstoja, višine in zapadlosti same terjatve sploh ne izpodbija, je njegov ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi.