Appeal dismissed; creditor's claim to return proceeds from voided bankruptcy acts is not offset by debtor's claims.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 22.440,00 SIT.

[JEDRO]

Pravna dejanja, ki so izpodbita po pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, spadajo med izpolnitve, opravljene na podlagi pravnega temelja, ki je kasneje prenehal. Terjatev, vrniti v stečjano maso korist, ki jo je dolžnik prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja, je tako nastala z dnem, ko je sodišče izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodilo. Hkrati pa je znova oživela terjatev, ki je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala. Ker je oživela terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka, kondikcijska terjatev pa po začetku stečajnega postopka, teh dveh terjatev ni mogoče pobotati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 25.10.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. III Pg 63/98-11 z dne 17.05.1999 (1. točka 2. odst. 17. člena v zvezi s 1. odst. 18. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal. Navedel je, da terjatev upnika "kompenzira" s svojimi terjatvami, ki so bile prijavljene v stečajno maso in priznane s strani stečajnega upravitelja. Zaradi uspelega izpodbijanja je naknadno v stečajno maso prijavil še znesek 305.948,00 SIT s pripadki.

Navedel je še, da predlagano sredstvo izvršbe ni v skladu z zakonskimi omejitvami. Priglasil je stroške, ki so mu nastali z ugovorom. Sodišče prve stopnje je v skladu s 57. členom ZIZ upnika pozvalo, da na ugovor odgovori in ga pri tem opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena ZIZ. Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril. Navedel je, da dolžnik svojih terjatev ne more kompenzirati s terjatvijo, ki jo ima upnik na podlagi izvršilnega naslova. Od priznanih terjatev bo dobil le sorazmerni del. V zvezi s predlaganim sredstvom izvršbe pa je poudaril, da rubeža plače ni predlagal.

Priglasil je stroške, ki so mu nastali z odgovorom na ugovor. Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen in ga je v skladu z 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Vendar pa je dolžnik pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova omejen na razloge, ki preprečujejo izvršbo (1. odst. 55.

člena ZIZ). V obravnavanem primeru je dolžnik v ugovoru navedel, da "terjatev upnika kompenzira s svojimi terjatvami, ki so bile prijavljene v stečajno maso". Po določbi 119. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) pa terjatev proti stečajnemu dolžniku, ki so nastale pred dnem začetka stečajnega postopka, ni mogoče pobotati s terjatvijo, ki je nastala po začetku stečajnega postopka. Ker je v konkretnem primeru terjatev upnika do dolžnika nastala po začetku stečajnega postopka, dolžnik svoje terjatve do upnika ne more "kompenzirati" s svojo obveznostjo.

V tem izvršilnem postopku upnik namreč zahteva prisilno izvršitev sodbe na podlagi pripoznave (priloga A2), ki dolžniku nalaga, da v stečajno maso vrne korist, ki jo je prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja. Pravna dejanja, ki so izpodbita po pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, spadajo med izpolnitve, opravljene na podlagi pravnega temelja, ki je kasneje prenehal (prim.

2. odst. 130. člena ZPPSL). Terjatev, vrniti v stečajno maso korist, ki jo je dolžnik prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja, je tako nastala z dnem, ko je sodišče izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodilo. Hkrati pa je znova oživela terjatev, ki je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala. Ker je oživela terjatev (tj. v konkretnem primeru terjatev dolžnika) nastala pred začetkom stečajnega postopka, kondikcijska terjatev (tj. v konkretnem primeru terjatev upnika) pa po začetku stečajnega postopka, teh dveh terjatev ni mogoče pobotati.

V zvezi z ugovornimi navedbami o omejitvi izvršbe na dohodek iz opravljanja dejavnosti pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da te navedbe niso relevantne, saj upnik niti ni predlagal izvršbe na prejemke, glede katerih je izvršba omejena. Omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ se namreč nanašajo na drug predmet izvršbe in sicer plačo, pokojnino, nadomestilo plače itn. (glej 1. odst. 102. člena ZIZ). Upnik pa je predlagal izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu in na njegove premičnine (list. št. 2 in 3). Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, ki bi v smislu 1. odst. 55.

člena ZIZ preprečevala izvršbo. Zato je ugovor neutemeljen. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 1. odst. 165.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da s pritožbo ni uspel, bo moral dolžnik sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, upniku pa bo moral v skladu s 5. odst. 38. člena ZIZ povrniti tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje je v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) upniku kot potrebne priznalo: stroške za sestavo odgovora na ugovor v višini 150 točk (5. odst. tar. št. 21 O.T.), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT in obračunanem 19 % DDV znaša 17.850,00 SIT (15.000,00 SIT + 2.850,00 SIT = 17.850,00 SIT), za obvestilo stranki 10 točk, kar ob vrednosti točke 100,00 SIT in obračunanem 19 % DDV znaša 1.190,00 SIT (1.000,00 SIT + 190,00 SIT = 1.190,00 SIT) ter stroške sodnih taks v višini 200 točk (3. v zvezi s 5. odst. tar.

št. 1 ZST), kar ob vredosti točke 17,00 SIT znaša 3.400,00 SIT, skupaj 22.440,00 SIT.